Slovenski starši in internet

Za vas smo pripravili povzetke ključnih ugotovitev dveh pomembnih raziskav o vedenju otrok na spletu, ki sta potekali v prvi polovici leta 2010, in sicer evropska raziskava EU Kids Online ter prva slovenska raziskava o internetu med otroki (8 do 18 let) Mladi na netu.

Raziskava EU Kids Online je potekala v letu 2010 v 25 evropskih državah. V raziskavo je bilo vključenih 25.000 otrok v starosti 9 - 16 let. Na vprašanja je odgovoril tudi eden od staršev anketiranega otroka.

Raziskava Mladi na netu se je v letu 2010 izvajala na območju Slovenije in je zajemala 691 otrok v starosti 8 – 19 let. Tudi v slovenski raziskavi je na vprašanja odgovoril eden od staršev anketiranega otroka.

Obe raziskavi sta se osredotočili predvsem na dva vidika starševske vpletenosti v otrokovo uporabo spleta, ki ju izpostavljamo tudi spodaj:

  • starševski nadzor in 
  • ozaveščenost staršev.

Starševski nadzor

EU Kids Online *: rezultati raziskave so pokazali, da 70% staršev otrokom ne omejuje uporabe takojšnjega sporočanja in to lahko počnejo kadarkoli. 9% otrok za uporabo teh programov potrebuje dovoljenje, pri čemer se delež s starostjo zmanjšuje. Videe na spletu lahko kadarkoli gleda 80% mladih. Pri najstarejših vprašanih je ta delež 93%, pri najmlajših pa 50%. Profil v socialnih omrežjih straši dovoljujejo 71% otrokom. Okrog 67% staršev se z otrokom pogovarja o tem, kaj le ta počne na spletu. 59% staršev je v času, ko otrok uporablja internet, nekje v bližini, ob otroku v času uporabe pa sedi 22% staršev. Več kot polovica staršev je svojemu otroku svetovala, kako varno uporabljati internet in kako naj se obnaša do drugih ljudi na spletu.

Raziskava tudi kaže, da velika večina staršev ne uporablja zaščitnih mehanizmov pred za otroke neprimernimi vsebinami. Programsko opremo za sledenje spletnih strani, ki jih otrok obišče, uporablja 9,4% staršev, storitev za omejevanje časa, ki ga otrok preživi na internetu 8,6%  in programsko opremo za filtriranje ali preprečevanje nekaterih spletnih strani 13,7% staršev.

Mladi na netu **: tudi rezultati te raziskave so pokazali, da starši večinoma ne omejujejo otrokove aktivnosti na internetu. 65% staršev dovoljuje svojim otrokom, da imajo profil na spletnih socialnih omrežjih. Med tistimi, ki jim starši ne dovolijo imeti profila je 60% deklic. 70% staršev dovoljuje, da otrok uporablja program za  takojšnje sporočanje (MSN…) kadar hoče, 12% pa jih dejavnost nadzira oziroma mora otrok dobiti njihovo dovoljenje za uporabo. Prav tako starši ne omejujejo gledanja video izsekov ter snemanja filmov in glasbe. 54% staršev otrokom prepoveduje delitev svojih osebnih informacij na internetu, 26% staršev otrokom prepoveduje izmenjavo slik, videov in glasbe z drugimi. 33% staršev otrokom o varni rabi interneta svetuje dokaj do zelo pogosto.

Več o starševski podpori otrok na internetu lahko preberete v priloženem poročilu Kako lahko starši podpirajo varnost otrok na internetu.

Ozaveščenost staršev

EU Kids Online *: raziskava je pokazala, da večina staršev ni pretirano zaskrbljena zaradi otrokove uporabe interneta in možnosti, da z njim tam v stik stopi neznanec. To skrbi samo 22% vprašanih staršev. Prav tako zgolj četrtina staršev pravi, da jih skrbi, da bi otrok videl neprimerne vsebine na internetu. 9% vprašanih  staršev je bilo mnenja, da se je njihov otrok že srečal v živo z osebo, ki je prej ni poznal, o takšnem srečanju pa poroča 38% otrok. Okrog 24% staršev pravi, da se je otrok v preteklem letu na internetu srečal s spolnimi podobami, da se je s takšnimi podobami srečalo pa poročajo 31% otrok, predvsem starejši in moškega spola. Rezultati so tudi pokazali, da starši večino informacije o varnostnih orodjih in varni uporabi interneta dobijo na televiziji, radiu ter v revijah in časopisih (53%) in pa pri članih družine in prijateljih (54%).

Mladi na netu **: iz raziskave je razvidno, da le 7% staršev meni, da se je njihov otrok v živo že srečal z osebo, ki je prej ni poznal, o takšnem srečanju pa poroča 35% vprašanih otrok. Okrog 55% staršev meni, da je njihov otrok spoznal nove prijatelje prek interneta, 1% pa jih meni, da je že prejel nezaželene spolne komentarje prek interneta. 11% staršev meni, da je otrok prišel v stik s pornografijo na internetu, rezultati otroške ankete pa kažejo, da se je s spolno vsebino na internetu nenamerno srečalo več kot 90% otrok. Največ staršev informacije o varnostnih orodjih in varni uporabi interneta dobi od družine in prijateljev (40%), na televiziji, radiu ter v revijah in časopisih (38%), pa tudi pri ponudnikih internetnih storitev (23%). 
Rezultati raziskave so tudi pokazali, da otroci pogosteje uporabljajo internet, kot se tega zavadajo njihovi starši. Otroci, ki so bili zajeti v raziskavi so dejali, da imajo občutek, da jih starši pri uporabi interneta omejujejo bolj, kot si predstavljajo starši. Starši imajo otroke pri uporabi interneta za bolj vešče, kakor se imajo otroci sami. Starši, ki so bili zajeti v raziskavi so pogosteje navajali, da s svojimi otroki počno skupne aktivnosti (npr. svetovanje o varni uporabi interneta), kot pa so to zaznali otroci. Otroci se pogosteje kot starši zavedajo, katero programsko opremo ima njihov računalnik.

  • V priloženem poročilu Varna raba interneta 2010 lahko preberete, kakšne so navade slovenskega vzorca staršev glede varne rabe interneta.
  • V priloženem poročilu Starši pravijo eno, otroci drugo lahko preberete več o razhajanjih pri rabi interneta med starši in otroci.

* Raziskava EU Kids Online je potekala v letu 2010 v 25 evropskih državah. V raziskavo je bilo vključenih 25.000 otrok v starosti 9 - 16 let. Na vprašanja je odgovoril tudi eden od staršev anketiranega otroka. V nadaljnji analizi se EU Kids Online nanaša zgolj na vzorec Slovenije (1000 otrok).

** Raziskava Mladi na netu se je v letu 2010 izvajala na območju Slovenije in je zajemala 691 otrok v starosti 8 – 19 let. Tudi v slovenski raziskavi je na vprašanja odgovoril eden od staršev anketiranega otroka.

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti HaDEA.

Pravno obvestilo  |  Politika zasebnosti in uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.

Fakulteta za družbene vede Arnes MISSS Insafe
Logotip MDP EU Logotip - Sofinancira Evropska unija