Sadfishing pomeni javno delitev svojih čustvenih stisk na družabnih omrežjih v obliki žalostnih zapisov ali fotografij, zato da bi pridobili pozornost in sočutje drugih uporabnikov. Gre še za enega v vrsti fenomenov, ki so jih naplavila družabna omrežja. Kaj v resnici lovimo s »trnkom žalosti« na očeh javnosti? Čeprav starost ne prinese imunosti, je še zlasti pomembno, da starši prepoznajo morebitne čustvene stiske otrok in mladostnikov ter pravočasno ukrepajo.
Tako kot to velja za številne druge oblike človeškega vedenja, se je tudi hrepenenje po pozornosti sočloveka in delitev lastnih čustvenih stanj preneslo v spletno okolje. Ker smo ljudje socialna bitja, je potreba po stiku in sočutju drugega naša naravna potreba. Družabna omrežja ponujajo bližnjico do tovrstnih zadovoljitev naših potreb. Pa so všečki in število sledilcev res še vse, na kar stavimo?
Kako ločiti med pravo čustveno stisko in hrepenenjem po pozornosti?
Za javno delitvijo čustvenih stanj lahko stojijo zelo različni vzgibi. Lahko gre za resnične čustvene stiske posameznika, lahko pa izključno za iskanje pozornosti. Na spletu je tako rekoč nemogoče ločiti in ugotoviti, kaj se v resnici dogaja z osebo. Takšne objave so praviloma tudi precej nepopolne in le malokrat v resnici prosijo za konkretno pomoč ali to pričakujejo. Zato tisti, ki resnično potrebujejo pomoč, pogosto ostanejo prezrti.
Kdo je posebej izpostavljen?
Čeprav fenomen danes povezujemo predvsem z družabnimi omrežji, ga poznamo tudi izven spletnega okolja in še iz časov pred njim. Takrat še ni bil tako zelo povezan s posamezno starostno skupino, kot je to danes.
Mladostniki predstavljajo posebej ranljivo skupino, ki je nagnjena k iskanju pozornosti in tolažbe, saj so v obdobju odraščanja izpostavljeni številnim čustvenim pretresom, ki jih pogosto pospremijo občutki osamljenosti. V obdobju odraščanja so mladi še posebej obremenjeni tudi s hitro spreminjajočo se zunanjo podobo. Ker so bili rojeni v digitalni svet, je razumljivo, da pomoč za svoje težave iščejo tudi tam. Zato je precej verjetno, da se za njihovimi tendencioznimi objavami utegne skrivati tudi prava čustvena stiska. Globoke stiske, ki se spogledujejo celo s samopoškodovanjem ali samomorilnimi mislimi, nikakor ne smejo postati žrtev sadfishinga in morajo takšne osebe dobiti ustrezno pomoč.
Če imaš težavo in ne veš, kako bi jo rešil, ter se ti zdi, da bi jo lažje kot staršem ali prijateljem zaupal strokovnjakom, lahko pokličeš TOM telefon na številko 116 111.
Kdaj se lahko zaplete?
Čeprav je lahko včasih iskanje in nudenje pomoči pri reševanju čustvenih stisk na družabnih omrežjih tudi enostavnejše, saj ljudje lažje navežemo stik, in dejansko lahko prispeva k izboljšanju počutja posameznika, pa lahko v svetu štetja všečkov in ogledov ter škodoželjnih komentarjev kaj hitro takšna delitev tudi precej poslabša osnovno stanje.
Če se na našo delitev čustvene stiske ne odzove zadostno število »prijateljev«, lahko hitro občutimo še večjo osamljenost. Podobno lahko negativno vplivajo tudi neprijazni ali celo žaljivi komentarji, ki ne ponudijo utehe, pač pa našo stisko zasmehujejo ali pa jo celo izrabijo za norčevanje v vsakdanjem življenju.
Številne raziskave tudi kažejo, da večina otrok in mladostnikov na spletu ne dobi ustrezne podpore in pomoči za svojo težavo. Pogosto so posamezniki, ki iščejo pomoč prek spleta, tudi izpostavljeni spletnemu ustrahovanju, zasmehovanju, žaljenju in negativnim komentarjem, kar lahko še poglobi njihovo stisko.
Na drugi strani pa številne raziskave kažejo tudi na tesno povezavo med prekomerno uporabo družabnih omrežij in našim splošnim počutjem, predvsem občutji osamljenosti in tesnobe ter depresivnimi motnjami.
Izkoriščanje čustvenih stisk za oglaševanje ali zalezovanje
Na družabnih omrežjih so vedno pogosteje zaznani primeri, ko se izkaže, da za delitvijo čustvenih stisk posameznikov stojijo prikrite oglaševalske kampanje za izdelke. Tako se prek posameznikov, ki delijo svoje čustvene stiske in tako pridobijo navezanost javnosti, v resnici tržijo izdelki, ki naj bi pripomogli k odpravi težave mladostnika. To so pričakovano predvsem izdelki povezani z izboljšanjem videza, kot so: kozmetika, oblačila, prehranski dodatki ipd. Za tovrstnimi objavami pogosto najdemo uporabnike z veliko sledilci, kot so recimo vplivneži in druge znane osebe iz sveta industrije zabave, filmskih ali glasbenih zvezd (kot recimo odmevni primer Kendall Jenner). Za njihovimi delitvami čustvenih težav, ki so kot take zavajajoče in moralno sporne, se tako pogosto skriva oglas za točno določen izdelek, ki je predstavljen kot ključ do rešitve, in torej izboljšanje počutja in odpravo čustvene stiske.
Delitev čustvenih stisk pa otroke in mladostnike ravno tako izpostavlja številnim nevarnostim soočenja s spletnimi zalezovalci, ki si z lažnim razumevanjem in nudenjem utehe pridobijo njihovo zaupanje in ga izkoristijo za dosego svojega cilja, kot je na primer spolno zapeljevanje, nadlegovanje ali izsiljevanje.
Kako pomagati otroku oziroma mladostniku?
Ne glede na vzrok otrokove delitve svojega čustvenega stanja na družabnih omrežjih, bodisi da gre za iskanje pozornosti ali pa na drugi strani za globoko čustveno stisko, je pomembno, da se starši nanjo odzovete in v vsakem primeru ukrepate. Še nikoli namreč ni bilo pomembneje, da starši sledite digitalnemu življenju svojih otrok.
Najpomembnejše orodje, ki ga imate za to na voljo, je: pogovor. Ko opazite takšno objavo, spregovorite z otrokom o tem, kaj mu pomenijo objave na spletu in zakaj se je odločil deliti svoje tegobe tam. Takšen pogovor ne sme biti obsojajoč ali neodobravajoč, pač pa mora temeljiti na medsebojnem zaupanju in spoštovanju. Do tja pa ne pridemo čez noč. Da bi bili svojemu otroku dober sogovornik, je pomembno, da smo vključeni v njegovo življenje, da spremljamo njegova čustvena stanja, se nanje odzivamo in mu ponudimo pomoč, takoj ko opazimo spremembe.
VELJA SI ZAPOMNITI: Še tako negativna izkušnja, ki jo otrok doživi v digitalnem svetu, je lažje popravljiva, če otrok lahko najde oporo in razumevanje v resničnem življenju, v krogu družine in prijateljev.
Vir: MiPI, 11.8.2022, poobjavljeno z dovoljenjem.
