Safe.si raziskava SID 2023: Vpliv spletne pornografije na najstnike

V okviru aktivnosti ob dnevu varne rabe interneta 2023 smo na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si pripravili spletno anonimno anketo o vplivu spletne pornografije na mladostnike oz. najstnike. Anketa je potekala od februarja do aprila 2023. Bila je del paketa aktivnosti, ki smo ga pripravili za osnovne in srednje šole. Paket so lahko naročili učitelji, ki so želeli izpeljati aktivnost s svojimi učenci na temo varne rabe interneta. Paket je v tem letu naročilo 405 učiteljev in 343 osnovnih in srednjih šol po vsej Sloveniji.Skupno je med osnovnošolci anketo izpolnilo 594 učenk in učencev 3. triletja v starosti od 12 do 15 let, med srednješolci pa 453 dijakinj in dijakov v starosti od 15 do 19 let.

Glavne ugotovitve raziskave so sledeče:

  • Med osnovnošolci je spletno pornografijo že gledalo nekaj manj kot polovica vprašanih – 44 % najstnikov, medtem ko se v srednji šoli odstotek še dvigne na nekaj manj kot dve tretjini – 62 % dijakov. Razlike med spoloma zelo velike. Medtem ko je med dekleti tako v osnovni kot v srednji šoli le manjšina že gledala pornografijo na spletu ( OŠ – 26 % in SŠ – 34 % deklet), so deleži pri fantih obratni – večina jih je že gledala spletno pornografijo, in sicer dve tretjini fantov v osnovni šoli in kar štiri petine (81 %) v srednji šoli.
  • Osnovnošolski najstniki in so v stik s spletno pornografijo najpogosteje prišli tako, da jim je nekdo poslal ali pokazal take vsebine (40 %). Pri srednješolcih je situacija drugačna, na prvo mesto po pogostosti se povzpne namensko iskanje, kar polovica dijakov (50 %) je spletno pornografijo iskala sama.
  • Pri prvem stiku s spletno pornografijo je bil največji delež tako osnovnošolcev kot srednješolcev starih med 12 in 14 let (OŠ – 52 % in SŠ – 43 %). Več kot tretjina osnovnošolcev in srednješolcev pa je v prvi stik s pornografijo prišla še prej, med 9. in 11. letom starosti (OŠ – 35 % in SŠ – 34 %). Dekleta so tako med osnovnošolci kot srednješolci prišla v stik s spletno pornografijo mlajša v primerjavi s fanti.
  • Na splošno lahko rečemo, da so se dekleta ob prvem stiku s pornografijo na spletu počutila slabše v primerjavi s fanti. Še posebej velike razlike so med srednješolkami in srednješolci, pa tudi osnovnošolke so se pogosteje kot fantje počutile neprijetno, zmedeno ter nerodno.
  • Pogostost gledanja s starostjo narašča. Medtem ko večji delež osnovnošolcev spletno pornografijo gleda redko (59 %) in manjši delež (41 %) pogosto ali občasno, je pri srednješolcih situacija ravno obratna – 58 % jih spletno pornografijo gleda pogosto ali občasno, 41 % pa redko. Tudi spol ima pri tem vpliv: fantje pornografijo gledajo pogosteje kot dekleta.
  • Zasvojenega s spletno pornografijo se počuti vsak deseti osnovnošolec, delež se v srednji šoli poveča na 15 % najstnikov. V osnovni šoli se skoraj trikrat več fantov (14 %) kot deklet (5 %) počuti zasvojene s pornografijo. Medtem ko ostane delež pri fantih v srednji šoli enak kot v osnovni, se pri dekletih v srednji šoli podvoji – zasvojeno se počuti vsaka 10 srednješolka (11 %). Zanimivo, da več deklet kot fantov v srednji šoli potrebuje prikaz vse bolj ekstremnih oblik spolnosti, da se zadovolji – takih je kar petina deklet in nekaj več kot desetina fantov.
  • Kot napravo za gledanje tako osnovnošolci kot srednješolci večinoma uporabljajo mobilni telefon (OŠ – 89 %, SŠ – 97 %). Velika večina (91 %) tako osnovnošolcev kot srednješolcev pornografijo na spletu gleda sama. Osnovnošolci jo pogosteje kot srednješolci gledajo s prijatelji (OŠ – 25 %, SŠ – 16 %), medtem ko jo srednješolci pogosteje kot osnovnošolci gledajo s fantom ali dekletom (OŠ – 10 %, SŠ – 16 %).
  • Spletno pornografijo, ki prikazuje nasilne oblike spolnosti je že videla skoraj polovica osnovnošolskih najstnikov (47 %) in 41 % srednješolcev, ki pornografijo gledajo.
  • Le okrog tretjina najstnikov poroča, da se s svojimi starši kdaj pogovarja o spolnosti in intimnih odnosih. Pogovora o pornografiji je še manj: o tem se s starši pogovarja le desetina (11 %) osnovnošolcev in 16 % srednješolcev. Pogovora o spolnosti je doma deležno več deklet kot fantov, pogovora o pornografiji pa več fantov kot deklet.
  • Vendar pa se mladi večinoma niti ne želijo pogovarjati o spolnosti in pornografiji s starši. Tega si želi le 7 % osnovnošolcev in 6 % srednješolcev. Po drugi strani pa ocenjujejo, da je takih pogovorov premalo v šoli. Tretjina (34 %) osnovnošolcev in 41 % srednješolcev se strinja, da se v šoli premalo pogovarjajo o spolnosti in pornografiji.
  • Kar petina osnovnošolcev uporablja pornografijo, da se nauči, kako izgleda spolni odnos. V osnovni šoli skoraj trikrat več fantov kot deklet meni, da v spletni pornografiji dobijo koristne informacije o spolnosti, pri dekletih je delež nizek (7 %), pri fantih pa je tega mnenja kar petina vprašanih. Vendar pa v srednji šoli glede tega dekleta ne le dohitijo temveč celo prehitijo fante. Fantov v srednji šoli tako meni četrtina, deklet pa 29 %.
  • Kljub temu da jih je veliko že videlo nasilne oblike spolnosti na spletu, se jih le 8 % v osnovni in 7 % v srednji šoli strinja, da je nasilje normalen del spolnosti. Seveda pa je tudi to preveč. Ima pa pri strinjanju s tem vlogo tudi spol: s trditvijo se namreč strinja vsak deseti srednješolec, kar je več kot dvakrat več kot srednješolk (4 %).
  • Najstniki, ki pornografijo gledajo pogosto, imajo občutno bolj naklonjen in manj kritičen odnos do nje, več jih ima škodljiva stališča o spolnosti (npr. da je nasilje normalen del spolnosti) ter se v večji meri na spletu vedejo tvegano in izvajajo spletno spolno nasilje nad drugimi (razširjanje golih posnetkov drugih oseb brez soglasja), v primerjavi z njihovimi vrstniki, ki pornografije ne gledajo.
  • Fantje imajo v splošnem bolj pozitivna in naklonjena stališča do spletne pornografije v primerjavi z dekleti, dekleta pa so do pornografskih vsebin in sporočil, ki jih daje mladim, bolj kritična kot fantje. Stereotipnim pogledom na spolnost ter vloge spolov in odnose med njima so bolj podvrženi fantje kot dekleta.

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti HaDEA.

Pravno obvestilo  |  Politika zasebnosti in uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.

Fakulteta za družbene vede Arnes MISSS Insafe
Logotip MDP EU Logotip - Sofinancira Evropska unija