Vsakodnevna komunikacija z drugimi ljudmi je pogosto oblikovana na podlagi deljenih izkušenj in pričakovanj, ki naj bi bila skupna vsem tistim, ki so vključeni v pogovor. A ob medgeneracijski komunikaciji, kjer so izkušnje in pričakovanja lahko zelo raznolika, lahko kaj hitro pride do nesporazumov in iskanja morebitnih skritih pomenov: še posebej, če takšna komunikacija poteka zgolj v besedilni obliki preko spleta.
Ob komunikaciji v živo, kjer nismo omejeni samo na izbiro pravih besed, lahko svojim sogovorcem podamo dodatne informacije preko tako imenovanih para-lingvističnih kanalov, kot so glasnost in hitrost govora, obrazni izrazi, telesne drže in geste ter ton glasu. Preprosto sporočilo »v redu sem« si tako interpretiramo popolnoma drugače, ko ga izrezi nekdo z nasmeškom, kot če ga izrazi nekdo z monotonim in tihim glasom.
Pri pošiljanju sporočil na spletu pa nam te dodatne informacije pogosto niso na voljo. Na mesto njih uporabljamo različne sloge pisanja, ki izoblikujejo naš tipografski ton: a tega si različni prejemniki v različnih situacijah tudi zelo različno razlagajo. Sporočilo, napisano v velikih tiskanih črkah, lahko preberemo kot kričanje ali grajo – morda pa je zgolj opozorilo, navodilo ali nekaj zelo pomembnega? Uporaba klicajev lahko nakazuje prijaznost in dobro voljo, a ob prepogosti uporabi morda izpade preveč navdušeno - če vse klicaje nadomestimo s pikami pa sporočilo morda izpade kot preveč zdolgočaseno in resno. Tudi pri uporabi raznih slengov in okrajšav se lahko pojavljajo dileme o njihovi primernosti ter pomenu.
Ker imajo različne generacija drugačna pričakovanja in izkušnje glede komunikacije, se lahko na spletu hitro zgodi, da med mlajšimi in starejšimi pride do razkoraka pri razumevanju tipografskega sloga: bodisi zaradi napačne uporabe slenga, bodisi zaradi uporabe ločil na načine, ki jih druga generacija ni vajena. Starejši uporabniki spleta na primer pogosto uporabljajo tri pike kot ločilo med različnimi mislimi v sporočilu, ki jih ne želijo na trdo zaključiti s piko ali klicajem – a mnoge mlade to zmede, saj so sami navajeni uporabe treh pik v primeru, ko nekaj namenoma izpustijo iz sporočila, ali ko na kaj zgolj napeljujejo.
Za uspešno medgeneracijsko komunikacijo preko besedilnih sporočil na spletu je torej ključno, da se zavedamo morebitnih razlik v izkušnjah in pričakovanjih glede komunikacije. Dobro je, da ne zapravljamo preveč časa z iskanjem morebitnih skritih pomenov, temveč v primeru nejasnosti raje kar direktno vprašamo, kaj nam naš sogovornik s svojim sporočilom želi povedati. Tako bomo tudi razširili svoja obzorja ter pridobili nove izkušnje, ki nam bodo pomagale v prihodnji komunikaciji.
Vir: The Conversation, 13. 4. 2023
