Normalizacija tveganega vedenja na spletu?

7.12.2022

Raziskava v devetih evropskih državah razkriva, da sta dve tretjini (69,1 %) najstnikov med 16. in 19. letom starosti že bili vpleteni v kibernetske zločine ali tvegana vedenja na spletu. Med fanti je ta delež nekoliko višji (73,6 %) kot med dekleti (64,6 %), vsekakor pa rezultati kažejo na to, da so nekatere oblike kriminalitete in tveganj na spletu za mlade v digitalni dobi vedno bolj sprejemljive.

Raziskava v sklopu projekta CC-Driver je med najstniki (16 do 19 let) v Združenem kraljestvu, Franciji, Španiji, Italiji, Nemčiji, Nizozemski, Švedski, Norveški in Romuniji raziskovala vpletenost v kibernetsko kriminaliteto in kibernetsko deviantnost. Kibernetska kriminaliteta je pojem, ki opisuje nezakonite dejavnosti, storjene ali omogočene z uporabo računalnikov in omrežij. Kibernetska deviantnost pa se poleg zločinov nanaša tudi na ostala vedenja, ki v digitalnem prostoru kršijo družbena pravila in norme ter potencialno ogrožajo posameznika in druge, četudi niso nezakonita.

Raziskovalci poročajo, da veliko najstnikov zahaja v potencialno tvegana spletna okolja: dobra polovica vprašanih obiskuje spletne forume in klepetalnice, 19 % pa jih uporablja peer-to-peer omrežja (torrenti). Na temnem spletu ( dark web) jih na forumih sodeluje 11,8 %, podoben delež (10,7 %) pa jih na temnem spletu uporablja tudi tržišča, kjer so pogosto na voljo nezakoniti izdelki ali storitve.

Med indikatorji kibernetske deviantnosti sta najbolj pogosta gledanje spletne pornografije, kar počne vsak drugi od anketirancev in zasledovanje oz. norčevanje na spletu, kar počne vsak četrti. Deljenje razgaljenih fotografij (sexting) ali prikazov nasilja se pojavlja pri vsakem petem udeležencu, pošiljanje vsiljene pošte in deljenje lastne pornografije pa pri vsakem sedmem.

Na področju kibernetske kriminalitete je skoraj polovica (47,8 %) anketirancev razkrila, da so že bili vpleteni v kibernetske zločine oz. dejanja, ki bi se lahko končala s pravosodno obsodbo. Pri tem gre najpogosteje za piratsko prenašanje video vsebin in programske opreme, kar počne vsak tretji anketiranec, ter uporabo nezakonitih spletnih stavnic in igralnic, kar počne vsak četrti. Manj pogosta nezakonita dejanja vključujejo tudi nadlegovanje (vsak osmi), sovražni govor (vsak deseti), krajo identitete (vsak enajsti) in izsiljevanje na podlagi razgaljenih slik (vsak trinajsti udeleženec).

Ugotovitve raziskave kažejo, da je za zajezitev kibernetske kriminalitete in deviantnosti med mladimi nujen nov konceptualni pristop do problematike, od relevantne zakonodaje do načinov preiskovanja in kaznovanja ter seveda tudi preprečevanja. Pomembno namreč je, da se mladi dobro zavedajo tveganj in posledic, ki jih lahko doletijo na spletu.

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti HaDEA.

Pravno obvestilo  |  Politika zasebnosti in uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.

Fakulteta za družbene vede Arnes MISSS Insafe
Logotip MDP EU Logotip - Sofinancira Evropska unija