Spletna pornografija med najstniki: dekleta prihajajo v stik s pornografijo mlajša kot fantje, gleda pa jo precej več fantov kot deklet

15.1.2024

(Sporočilo za javnost) Mladi se s spletno pornografijo srečajo že zelo zgodaj je pokazala anketa, ki so jo opravili na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Anketa, izvedena med osnovnošolci tretjega triletja in srednješolci, je pokazala tudi, da dekleta pornografijo dojemajo drugače kot fantje.

Spletni pornografiji je bilo izpostavljenih občutno več fantov kot deklet. V zadnjem triletju osnove šole je že prišlo v stik s spletno pornografijo dve tretjini (66 %) fantov in le malo več kot četrtina (26 %) deklet, med srednješolci pa kar štiri petine (81 %) fantov in le tretjina (34 %) deklet. Med srednješolci so se pokazale večje razlike med spoloma v načinih, kako so prvič prišli do pornografskih vsebin na spletu. Največ, malo več kot dve tretjini deklet in le četrtina fantov je na pornografijo naletela pri brskanju po spletu. Prav tako je skoraj dvakrat več deklet (29 %) kot fantov (16 %) te vsebine videlo na družbenih omrežjih. Med fanti jih je največ samih iskalo pornografijo po spletu (49 %), vendar presenetljivo je to počel še nekoliko večji delež deklet (53 %). Poslal ali pokazal pa je nekdo te vsebine tako 41 % fantom kot dekletom. Med osnovnošolci večjih razlik med spoloma tukaj ni, razen da je fantom (45 %) bolj pogosto kot dekletom (31 %) nekdo poslal ali pokazal pornografske vsebine.

Dekleta so prvič videla pornografijo na spletu mlajša kot fantje

Dekleta so tako med osnovnošolci kot srednješolci prišla v stik s spletno pornografijo mlajša v primerjavi s fanti. Med osnovnošolci je skoraj štirikrat več deklet kot fantov prvič videlo pornografijo mlajših od 6 let. Pri tako nizki starosti je pornografijo prvič videla več kot vsaka deseta osnovnošolka (11 %), fantov pa le 3 %.  Med srednješolci pa je dvakrat več deklet kot fantov prišlo v prvi stik s spletno pornografijo tako v starosti pod 6 let (dekleta 7 %, fantje 3%) kot tudi med šestim in osmim letom starosti (dekleta 14 %, fantje 7 %). Medtem ko je največ srednješolskih fantov prvič videlo spletno pornografijo med 12. in 14. letom starosti (45 %), je največ srednješolk pornografijo prvič videlo mlajših, med 9. in 12. letom (38%).

Dekleta so se ob prvem stiku s pornografijo počutila slabše kot fantje

Na splošno lahko rečemo, da so se dekleta ob prvem stiku s pornografijo na spletu počutila slabše v primerjavi s fanti. Dobro se je ob prvem stiku počutila le četrtina osnovnošolk in srednješolk, osnovnošolcev pa skoraj polovica (47 %) in 61 % srednješolcev. Med srednješolci je skoraj polovica deklet (48 %) pa niti petina fantov (17 %) odgovorila, da jim je bilo nerodno. Več kot dvakrat več deklet (34 %) kot fantov (14 %) se je počutilo neprijetno, dvakrat več deklet (41 %) kot fantov (20 %) pa je bilo ob prvem stiku s spletno pornografijo zmedenih. 

Dekleta so do pornografskih vsebin bolj kritična kot fantje

Pri večini stališč o spletni pornografiji se kažejo kar precejšnje razlike med spoloma. Fantje imajo v splošnem bolj pozitivna in naklonjena stališča do spletne pornografije v primerjavi z dekleti. Četrtina osnovnošolskih in skoraj tretjina srednješolskih fantov meni, da se lahko s spletno pornografijo naučijo, kako izgleda spolnost, enako meni samo 14 % osnovnošolk in srednješolk. Prav tako petina fantov v osnovni šoli in četrtina v srednji šoli meni, da pornografija ni škodljiva za otroke in najstnike, istega mnenja je pol manj deklet - le vsako deseto dekle v osnovni in v srednji šoli.

Dekleta so do spletne pornografije in sporočil, ki ji daje mladim, bolj kritična kot fantje. Velika razlika med dojemanjem deklet in fantov se pokaže na primer pri strinjanju s stališčem, da pornografija ponižuje ženske in spodbuja nasilje nad njimi. Z njim se strinja kar 58 % osnovnošolk in le tretjina (32 %) osnovnošolcev. Razlika se še poveča pri srednješolcih – delež deklet, ki se s tem strinja, je še večji kot v osnovni šoli, kar dve tretjini (66 %), medtem ko je pri fantih še manjši, le četrtinski (24 %).

Precej več deklet kot fantov se tudi strinja, da pornografija ustvarja nerealna pričakovanja do samega sebe in do spolnega partnerja. Pri dekletih je delež okrog 70 % v osnovni in srednji šoli, pri fantih pa zgolj polovica. Prav take razlike med spoloma se kažejo tudi pri strinjanju s trditvijo, da pornografija ni ustrezen prikaz človeške spolnosti.

Stereotipnim pogledom so bolj podvrženi fantje kot dekleta

Pri naslednjih stališčih smo strinjanje preverjali samo pri srednješolcih in srednješolkah in ugotovili, da imajo fantje bolj stereotipne poglede na spolnost v primerjavi z dekleti. Štirikrat več fantov (21 %) kot deklet (5 %) se strinja s stališčem, da mora imeti moški mišičasto telo in biti vedno pripravljen na spolni odnos. Prav tako je velika razlika med spoloma pri stališču, da mora ženska vedno zadovoljiti moškega v spolnosti. Tretjina fantov (34 %) in le 8 % deklet je takega mnenja. Kar petina srednješolcev in vsaka deseta srednješolka se strinja tudi s stališčem, da mora biti moški v spolnosti dominanten in nasilen, ženska pa mora v tem uživati.

Dodatno gradivo in informacije:

O anketi

Anketo so izvedli na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede. Potekala je od februarja do aprila 2023 kot del aktivnosti ob dnevu varne rabe interneta. Sodelovalo je 566 osnovnošolcev starih od 12 do 15 let in 453 srednješolcev starih od 15 do 19 let.

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti HaDEA.

Pravno obvestilo  |  Politika zasebnosti in uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.

Fakulteta za družbene vede Arnes MISSS Insafe
Logotip MDP EU Logotip - Sofinancira Evropska unija