Morda se ti je že kdaj zgodilo, da si v skrbi za svoje počutje in duševno zdravje poiskal različne simptome na spletu ter primerjal svoje izkušnje z objavami vrstnikov in spletnih vplivnežev. Ob poplavi informacij zlahka najdeš vse potrebno, da si sam postaviš diagnozo – kaj pa sledi potem? In kaj, če izbrana diagnoza ni prava?
V takšni situaciji se znajde vedno več mladih: pogosto občutijo žalost, anksioznost, utrujenost ali kaj podobnega, za kar nato iščejo odgovore na spletu. Ob tem naletijo na kak zanimiv članek, na objavo vrstnika, ki se mu dogaja enako, ali celo na video spletnega vplivneža, ki ima podobno izkušnjo in s svojimi sledilci deli svoje simptome in diagnozo. Morda se kar vse od tega ujema z mladostnikovo situacijo, in glej – vsi odgovori o tem, kaj se dogaja s tvojimi čustvi, so na tvoji dlani!
Pa je tako pridobljeni samo-diagnozi res smiselno in varno slediti? Kaj hitro se ti lahko zgodi, da najdeš občutek udobja in varnosti v izbrani diagnozi, hkrati pa se vanjo počutiš ujeto. Zdi se, da te ta diagnoza popolnoma definira, nimaš pa prave usmeritve in podpore, da bi naredil naslednji korak v procesu izboljšanja svojega zdravja. Zaradi tega se lahko počutiš še bolj napeto in brezupno, hkrati pa je zelo verjetno tudi, da nekatere svoje simptome spregledaš, drugim pa posvetiš preveč pozornosti – in vse to brez enega samega pogovora s strokovnjakom na področju duševnega zdravja.
Informacije o duševnem zdravju in dobrem počutju na spletu so lahko zelo koristne, predstavljajo pa tudi veliko tveganje – še posebej v primeru, ko naletimo na nezanesljive vire ali beremo občutljive vsebine, kadar se slabo počutimo. Na spletu lahko prav vsak zbere sezname simptomov in jih poveže z različnimi diagnozami: ni nujno, da je karkoli od tega resnično ali podprto s strani znanosti. Vplivneži pogosto objavljajo vsebine s šokantnimi simptomi in diagnozami, da si zagotovijo več klikov in ogledov. Pri tem je seveda veliko pretiravanja in posploševanja, zaradi česar do takšnih informacij ne smemo biti preveč zaupljivi.
Splet je dobro uporabiti kot začetno odskočno desko, kjer si ogledamo različne informacije in najdemo podobne izkušnje, s katerimi se lahko opogumimo, da tudi sami zase poiščemo pomoč. Le-to pa je najbolje poiskati v resničnem življenju: pri odraslih, na katere se lahko obrnemo s svojimi težavami, in strokovnjakih, katerim lahko zaupamo. Pot do duševnega zdravja in dobrega počutja se namreč nadaljuje s pogovorom in tlakovanjem lastne poti – ne s tipkanjem in kopiranjem drugih.
Vir: Mashable, 13. 5. 2023
