Sporočilo za javnost: Samopodoba najstnikov ogrožena zaradi družabnih omrežij

13.7.2021

V času zadnje COVID-19 epidemije so mladi zelo veliko časa preživeli v internetnem okolju. V tem času so se srečevali tudi z objavami vrstnikov, vplivnežev in popolnih neznancev, ki prikazujejo idealizirane podobe svojega življenja in teles. Spremljanje takšnih objav ima lahko negativen vpliv na odraščajoče najstnike in njihovo samopodobo, opozarjajo na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Da se je v času epidemije Covid-19 poslabšalo stanje med mladimi v povezavi s samopodobo, ugotavljajo tudi na TOM telefonu, ki deluje v okviru ZPMS, saj se je v letu 2020 in 2021 opazno povečalo število stikov s strani otrok in mladih, povezanih s težavami na tem področju.

Družabna omrežja imajo zelo velik vpliv na uporabnike, še posebej pa na najstnike, ki so v občutljivem razvojnem obdobju. Ko opazujemo posnetke lepih, srečnih in popolnih ljudi, pozabljamo, da gre za posebej izbrane posnetke, ki kažejo idealno podobo, za njihovo izdelavo pa gre veliko časa in energije, pogosto pa avtorji uporabijo tudi filtre ali celo programe za izboljšanje fotografije.

Pomemben vpliv na samopodobo mladih imajo t.i. vplivneži (influencerji), ki so aktivni na Instagramu, TikToku in sorodnih družabnih omrežjih, sledijo pa jim številni najstniki, ki v njih vidijo vzornike in jih skušajo posnemati. Pri tem pa ne vedo ali pa zanemarijo dejstvo, da so odlične fotografije ali video posnetki sad trdega dela. Privlačne vplivnice in vplivneži vložijo veliko truda v svojo telesno podobo, pod nadzorom prehranskih strokovnjakov se držijo strogih diet in redno po več ur na dan telovadijo v fitnes centrih po navodilih osebnih trenerjev, nekateri pa se tudi odločijo za kirurške lepotne posege. Pogosto za njimi in njihovimi posnetki stojijo profesionalne ekipe s fotografi, maskerji, scenaristi, režiserji, producenti in grafičnimi oblikovalci.

Nezanemarljivo vlogo imajo tudi oglasi, s katerimi smo kot družba zasuti z vseh strani, tudi na internetu. V njih se pogosto prikazuje idealni svet z lepimi in srečnimi ljudmi. Seveda gre za marketinške prijeme, katerih namen je čim večja prodaja potrošnih dobrin in storitev. Izobraževanje otrok o tem, kaj je oglas in s kakšnim namenom je ustvarjen, je ključen del osveščanja o medijski in spletni pismenosti.

V takšnem digitalnem okolju, kjer algoritmi družabnih omrežij namenoma prikazujejo objave, ki so nam bolj všeč, se gibljejo najstniki, ki še nimajo dokončno izoblikovane osebnosti in iščejo svoje mesto v družbi. Zato lahko zlahka postanejo žrtev zgoraj opisanih vplivov in posledično zmotnih predstav o sebi, svoji vrednosti ter svetu in življenju. Njihova telesa se pogosto razlikujejo od prikazanih idealov: telo je drugače oblikovano, nimajo takšnih oblin, tako razvitih mišic, imajo mozolje, pegice, so morebiti pretežki itd. Gledanje »idealnih« posnetkov jim tako znižuje samozavest, pokvari zdravo samopodobo in začnejo se sramovati lastnega telesa. To pa lahko vodi v resne psihične težave, prehranske motnje, obsedenost z zunanjim videzom, različne vedenjske odvisnosti ipd.

Na Safe.si najstnikom sporočajo:

  • da so na spletu običajno prikazani samo najlepši trenutki življenja;
  • da so v oglasih objavljene slike močno računalniško obdelane ali prirejene in niso realne;
  • da vplivneži služijo s predstavljanjem sebe na spletu in so zato njihove slike in posnetki zaigrani; pogosto imajo ekipo, ki skrbi za njihovo podobo.

In jim ob tem svetujejo:

  • Upri se vrstniškim in družbenim pritiskom k objavljanju slik, razgaljanju samega sebe na internetu - prisluhni sebi in spoštuj svoje meje ter sledi svojim potrebam, željam in prepričanjem.
  • Lepa ali lep si, kakršen si: ne primerjaj svoje podobe z nerealnimi posnetki vplivnežev, zvezdnic in zvezdnikov.
  • Predvsem pa poskrbi, da tvoja samopodoba, počutje in sreča ne bodo odvisni od odzivov, ki jih dobivaš na svoje objave na spletu. Čim manj se oziraj na negativne komentarje, raje se osredotoči na pozitivne.

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti HaDEA.

Pravno obvestilo  |  Politika zasebnosti in uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.

Fakulteta za družbene vede Arnes MISSS Insafe
Logotip MDP EU Logotip - Sofinancira Evropska unija