Ali si med brskanjem po spletu že kdaj naletel na oglas za izdelek, ki si ga ravno prejšnji teden kupil v spletni trgovini? Te na prvi strani YouTube velikokrat čaka nov videoposnetek, ki te takoj pritegne? Si že navajen, da te pri Google iskanju tvoja želena stran vedno čaka med prvimi nekaj zadetki? Kaj pa algoritmi, ki za vse to poskrbijo v ozadju – jih poznaš?
Pomembno je, da se zavedamo, da je digitalno okolje na spletu vedno bolj in bolj prilagojena različica resničnosti, pripravljena posebej prav za vsakega uporabnika. Pri vsem, kar počnemo in objavljamo na spletu, za seboj puščamo digitalne sledi, ki jih spletne strani s pomočjo algoritmov ter strojnega učenja obdelajo in vključijo v profil, ki ga gradijo o vsakem uporabniku posebej. Če kupuješ oblačila na spletu, boš tako kmalu videl vedno več modnih oglasov. Če gledaš videoposnetke enega vplivneža, ti bo spletna stran predlagala tudi vsebine drugega vplivneža, ki ustvarja videoposnetke na isto temo. In če novice vedno bereš samo na eni spletni strani, ti jo bodo brskalniki pri iskanju ponudili med prvimi zadetki. Sliši se kar uporabno!
A pri vseh koristih, ki jih prinese bolj prilagojena uporabniška izkušnja, najdemo seveda tudi mnoge pasti. Cilj algoritmov namreč je, da nam ponudijo vsebine, ki nas tako zanimajo, da bomo nanje zagotovo kliknili in si jih ogledali. Pogosto so to šokantne in provokativne novice, ki imajo zelo malo ali pa celo nič skupnega z resnico – a ker od nas dobijo odziv, jih algoritmi promovirajo naprej, s tem pa širijo dezinformacije. Prav tako se zaradi algoritmov lahko znajdemo v informacijskem mehurčku, kjer na spletu vedno najdemo le tiste vsebine in vire, s katerimi se že strinjamo, saj zanje algoritem ve, da nas bodo zanimale. Zaradi tega se lahko zgodi, da spregledamo pomembne informacije, ali pa nikdar ne srečamo novih in drugačnih pogledov ter tako končamo krogu informacij, kjer smo prepričani, da o določeni temi vemo vse in imamo prav zgolj zato, ker tudi vsebine in ljudje okrog nas pravijo enako.
Da se tem tegobam izognemo, je treba razumeti, kako se podatki na spletu uporabljajo za urejanje in ustvarjanje vsebin ter vplivanje na posameznikovo vedenje. Temu razumevanju pravimo tudi algoritemska pismenost, ki je del medijske pismenosti in torej omogoča, da kritično razmišljamo o informacijah, s katerimi se srečujemo. Naslednjič, ko naletiš na zanimivo spletno vsebino, torej pomisli, ali je morda namenjena prav tebi in ali lahko s slepim zaupanjem priročnosti algoritmov včasih več izgubiš, kot dobiš.
