Otroci uporabljajo (pametne) telefone za brskanje po spletu, za pogovore in izmenjavo fotografij preko družabnih omrežij z ljudmi, ki jih poznajo in tudi s tistimi, ki jih še nikoli niso srečali. Starši so lahko v skrbeh, kako otroku zagotoviti svobodo za razvoj in mu sočasno zagotoviti varnost. V luči tega številni starši razmišljajo o uvedbi aktivnejšega nadzora nad otroki z uporabo aplikacij za starševski nadzor, ki jih naložijo na svoj in na otrokov mobilni telefon. Pri tem se je treba zavedati problematike posega v otrokovo zasebnost.
Nekateri slovenski operaterji ponujajo različne oblike starševskega nadzora. Informacije o tem in ponudbo lahko pridobimo pri posameznem operaterju.
Aplikacije starševskega nadzora, ki jih je mogoče najti v Google Play trgovini (pa tudi App Store na iPhone in iPad), nudijo različne možnosti in stopnje starševskega nadzora. Nekatere aplikacije omogočajo nadzor nad lokacijo gibanja telefona in določitev območij gibanja ter obveščajo, kdaj je prišel ali odšel iz določenega območja. Druge aplikacije poleg nadzora lokacije beležijo opravljene klice, prejete in poslane SMSe, čas uporabe posameznih iger in aplikacij (Facebook, Viber, Snapchat,…), obiskanost posameznih spletnih strani …
Staršem, ki se odločajo ali bi spremljali uporabo otrokovih mobilnih naprav, so lahko v pomoč želje in pojasnila najstnikov (11 do 18 let), ki so jih zbrali angleški raziskovalci leta 2017 v okviru programa Childnet Digital Leaders. Najstniki so povedali, da želijo:
- da starši razumejo, da je internet pomemben del njihovega življenja,
- da razumejo, kaj doživljajo, ker jim bodo lahko s tem bolje pomagali,
- da naj bodo previdnejši glede njihovih čustev in naj z njimi ravnajo skrbno in spoštljivo v primeru neprimernih dogodkov na spletu,
- svobode, zaupanja in neodvisnost,
- da razumejo, da se zavedajo, da bodo delali napake in da jih bodo lahko starši vodili do rešitev.
Možne posledice nadzora
Problemi, ki se pojavijo zaradi aplikacij nadzora, so:
- povečana potreba po prenosu podatkov preko mobilnega omrežja in večja poraba električne energije (krajši čas trajanja akumulatorja).
- Vdor v osebni prostor otroka: starši globoko posežejo v zasebnost otroka in vzpostavijo temeljit nadzor nad njegovim mobilnim telefonom. Pravice otrok so posebej zaščitene tudi na ravni konvencij: 13. člen Konvencije o otrokovih pravicah (OZN) pravi, da ima otrok pravico do svobode izražanja, ki vključuje svobodno iskanje, sprejemanje in širjenje vsakovrstnih informacij in idej, ne glede na meje, v ustni, pisni, tiskani ali umetniški obliki ali na katerikoli drug način po otrokovi izbiri.
- Otroci se običajno družijo z vrstniki, kar pomeni, da se nadzor razširi na otroke, katerih starši niso dali dovoljenja za spremljanje (npr. poslušanje otrokovih pogovorov, snemanje s kamero telefona, branje SMS sporočil). Takšne primere obravnava Kazenski zakonik v 137. členu, 138. členu in 139. členu
- Varnost osebnih podatkov: podatki se shranjujejo na strežniku ponudnika, katerega zaščita pred vdori ni znana. Potencialno obstaja možnost, da nekdo izvede vdor na strežnik ponudnika, pride do podatkov o otroku ter jih izkoristi za nasilna oz. druga kazniva dejanja (izsiljevanje, ugrabitev itd.). Otrok lahko postane, zaradi pretirane potrebe staršev po nadzoru, žrtev kibernetskega nasilja.
- Najstniki so tehnično spretni in bodo hitro ugotovili, da so pod nadzorom, če bodo starši aplikacijo namestili na skrivaj. Na ta način starši tvegajo porušitev zaupanja z otrokom. Najstniki lahko tudi na različne načine zaobidejo nadzor, tudi z namestitvijo aplikacij, ki ščitijo pred nadzorom.
Sodelovanje in zaupanje med starši in najstniki je zelo zahtevno in občutljivo iskanje ravnotežja: najstniki želijo čim več svobode, starši želijo čim večjo varnost. Uspeh je mogoče doseči le z varnimi in smiselnimi kompromisi.
