V Evropski uniji je vstopil v veljavo Akt o digitalnih storitvah, ki prinaša strožja pravila za bolj odgovorno spletno okolje. Gre za prvi dokument te vrste na svetu, ki določa regulacijo različnih spletnih posrednikov, kot so spletne trgovine, družabna omrežja, portali z vsebinami in podobno. Kaj novega lahko torej pričakujemo na spletu?
Akt o digitalnih storitvah (Digital Service Act) za spletne posrednike prinaša kar nekaj novih dolžnosti. Na prvem mestu so jasna pravila za ravnanje z nezakonitimi vsebinami, prav tako pa akt krepi svobodo govora z novimi pravicami za uporabnike, da lahko izpodbijajo odločitve o moderiranju vsebin. Od spletnih platform je tudi zahtevano, da uporabnikom podrobno pojasnijo, zakaj je neka vsebina bila moderirana (npr. izbrisana ali spremenjena).
Na področju spletnega oglaševanja Akt o digitalnih storitvah platforme zavezuje k temu, da v svojih pogojih uporabe predstavijo, kako delujejo njihovi sistemi za priporočanje vsebin in ciljanje oglasov. Uporabnikom mora biti ponujena tudi možnost izbire alternativnega vira priporočenih vsebin oz. razumljive informacije o tem, kako lahko spremenijo nastavitve ciljanja oglasov. Podobno akt prepoveduje tudi ciljanje otrok z oglasi in profiliranje uporabnikov na podlagi občutljivih lastnosti, kot sta npr. verska pripadnost ali spolna usmerjenost.
Za zelo velike platforme (več kot 45 milijonov uporabnikov na ravni EU – npr. velika družabna omrežja) pa veljajo še dodatna pravila. Platforme s toliko uporabniki imajo namreč zelo velik vpliv na družbo, zato bodo morale pripraviti posebno oceno tveganja, v kateri bodo Evropski komisiji predstavile, kako lahko njihovi izdelki ali storitve negativno vplivajo na družbo in kakšni ukrepi so na voljo proti temu.
V preteklosti je veliko teh dolžnosti bilo prepuščeno platformam samim, ki so izvajale lastno regulacijo brez nadzora drugih institucij. Z Aktom o digitalnih storitvah pa je v Evropski uniji nov "šerif" in digitalnemu divjemu zahodu brez pravil se bliža konec.
Vir: MiPi, 1.12.2022
