Napačne informacije in tudi lažne informacije se včasih širijo po spletnih družbenih omrežjih preko plačanih oglasnih kampanj, zelo veliko pa jih delijo tudi uporabniki sami. Objavljanje novic je namreč za mnoge vsakodnevna aktivnost, a vse, kar vidimo na spletu, ni nujno resnično. Raziskava med odraslimi Američani je pokazala, da jih je približno petina že delila novico, za katero so kasneje izvedeli, da ni bila resnična. Nekateri uporabniki pa vsebine delijo, čeprav vedo, da gre za laži.
Četudi je takšnih posameznikov malo, je to na spletu vseeno dovolj, da se lahko lažne informacije razširijo na vse konce, kar drugim osebam oteži iskanje zaupanja vrednih novic, lahko pa jih tudi prepriča, da začnejo verjeti nekaj, kar ni res. Med razlogi za deljenje lažnih novic so uporabniki spletnih družbenih omrežij najpogosteje navedli zabavo (ker se jim je novica zdela smešna) in ozaveščanje (ker so želeli druge obvestiti, da gre za lažne informacije). Več jih je izrazilo tudi, da se jim deljenje lažnih novic ne zdi tako resno ali skrb vzbujajoče.
A tudi z najboljšimi nameni ima lahko deljenje lažnih informacij nepričakovane posledice, ki segajo mnogo dlje od uporabnika, ki je lažne informacije delil - tudi če s tem ni mislil nič slabega. Ko naletimo na lažne informacije na spletnih družbenih omrežjih, je zato najbolje, da jih prijavimo platformi in jih ne delimo naprej. Tudi če želimo druge uporabnike ozavestiti o lažnih informacijah, je pametno, da to storimo brez neposrednega deljenja teh informacij, saj se bodo tako le še bolj širile.
