Slovenija je pod ukrepi, ki jih je treba izvajati zaradi preprečevanja oz. upočasnjevanja širjenja koronavirusa in bolezni COVID-19. Veliko uporabnih informacij lahko dobimo na spletu in na družabnih omrežjih. Žal je, predvsem na družabnih omrežjih in v komentarjih pod članki, veliko netočnih ali namensko zavajajočih informacij. Zato moramo dobro premisliti, ali neki objavi res lahko zaupamo.
Na internetu lahko kdorkoli objavi skoraj karkoli. V času izrednih dogodkov, kot je epidemija koronavirusa, se na internetu, predvsem na družabnih omrežjih, pojavljajo številne zavajajoče ali neresnične informacije.
Nekateri ustvarjajo in širijo neresnice zaradi nepoznavanja teme, drugi zato, ker so prestrašeni, tretji, ker nekritično zaupajo viru (prijatelju, dvomljivi spletni strani …) in četrti, ker jim je informacija všeč. Ne smemo pa pozabiti tudi na takšne, ki neresnice ali polresnice ustvarjajo z namenom strašenja ljudi ali z namenom zaslužka (npr. s prodajo neučinkovitih razkužil, pripravkov za zdravljenje itd.).
Pri prebiranju informacij o koronavirusu in zaščiti pred njim moramo biti previdni in vsako informacijo kritično premisliti, ali je resnična ali ne. Pri presojanju si lahko pomagamo z nasveti, ki jih je pripravila Mednarodna zveza bibliotekarskih društev in ustanov (IFLA).
- Preveri vir - razišči spletni portal, preveri njegovo poslanstvo in poišči kontaktne podatke.
- Preberi celotno novico – naslovi so lahko zavajajoči; o čem novica sploh govori?
- Preveri avtorja – preveri, kdo je avtor zapisa; mu lahko zaupaš, je resnična oseba?
- Dodatni viri – klikni na povezave v zapisu in preveri, ali potrjujejo zapisano informacijo.
- Preveri datum – novica ni nujno aktualna.
- Je to šala – če je novica preveč nenavadna, gre morda za šalo; preuči portal in avtorja.
- Ozavesti predsodke – razmisli, ali tvoja prepričanja vplivajo na presojo.
- Vprašaj strokovnjake.
In kje lahko dobimo dobre informacije o koronavirusu? Dnevne informacije o razvoju dogodkov lahko dobimo na spletnih straneh vseh večjih slovenskih novičarskih portalov, ki delujejo v skladu z novinarskim kodeksom. Informacije o koronavirusu, zaščiti in poteku bolezni pa lahko dobimo na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), o ukrepih in priporočilih države pa na straneh Gov.si o koronavirusu.
Do objav na družabnih omrežjih pa moramo biti zadržani. Nekatere so zanimive in držijo, druge so le mnenje posameznikov in nimajo veliko povezave z resnico, nekatere pa so čiste laži. Če naletiš na neresnično objavo, je ne deli naprej, opozori pošiljatelja ali tistega, ki je delil, pod objavo pa lahko napišeš komentar, da gre za neresnico. Če družabno omrežje to omogoča, prijavi, da gre za neresnico (fake news). Na ta način preprečimo, da bi se laži širile in preprečimo, da bi nekdo huje zbolel, ker bi verjel neresnicam, namesto da bi čim prej obiskal zdravnika.
