Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Družabna omrežja polna laži in nepreverjenih informacij o koronavirusu

7.4.2020

Na Safe.si opažamo, da se na družabnih omrežjih pojavlja zelo veliko informacij o bolezni COVID-19 in o delovanju ter zaščiti pred koronavirusom, ki so dvomljive. Zelo veliko je različnih člankov iz nezaupanja vrednih spletnih portalov in video posnetkov, ki na bolj ali manj prepričljiv način širijo polresnice in laži, ter s tem zavajajo bralce in gledalce, obenem pa povzročajo škodo posameznikom in družbi, v nekaterih primerih pa celo ogrožajo življenja.Trenutno smo v res težkih razmerah, bolj ali manj zaprti v svoja stanovanja ali hiše, kjer smo skriti pred drobnim sovražnikom, koronavirusom, ki ga ne vidimo. Marsikdo ne razume, kako delujejo virusi in kako lahko pride do okužbe. Zaradi tega misli, da so vsi ukrepi nepotrebni in da gre za napad na njegovo osebno svobodo. Ali pa ga je strah. Oboje se odraža tudi v iskanju in deljenju informacij, ki zanikajo dejansko stanje ali pa dajejo napačne nasvete. Nekateri pa laži širijo z namenom škodovanja drugim ali pa z namenom zaslužka (npr. prodaja preparatov, ki naj bi (lažno) ščitila pred okužbo).

Na Facebooku, Instagramu in številnih spletnih portalih, ki jih ustvarjajo posamezniki ali skupine posameznikov, se pojavljajo številni napačni nasveti, kako se zaščititi pred koronavirusom (npr. vdihavanje vročega zraka iz sušilca za lase), kako prepoznati ali smo okuženi in podobno. Do vseh takšnih objav moramo biti zelo kritični in preveriti pri zaupanja vrednih virih - npr. intervjuji s priznanimi strokovnjaki s področja mikrobiologije in virologije, zdravniki itd.

Primer videa z lažnimi informacijami z YouTube, ki ga je delil slovenski uporabnik Facebooka:

Lažna novica na Facebooku

Obrazložitev Facebooka zakaj je objava opredeljena kot lažna novica:

Pojasnilo lažne objave na FB

Naslednja skupina so novice in povezave na video posnetke, v katerih različni »strokovnjaki« zmanjšujejo ali celo zanikajo nevarnosti koronavirusa. Večinoma gre za lažne novice (fake news) ali laži, ki niso osnovane na trdnih znanstvenih dejstvih, pojavljajo pa se tudi starejši video posnetki, ko o obsegu epidemije in nevarnostih koronavirusa še nismo dovolj vedeli.

Primer lažne novice, ki jo je delil slovenski uporabnik Facebooka:

Primer lažne objave na FB

Obrazložitev Facebooka zakaj je objava opredeljena kot lažna novica:

Primer oznake laži na Facebooku

V zadnjem tednu se tudi zelo aktivno širijo informacije, da je širjenje COVID-19 in umiranje zaradi te bolezni, povezano s širjenjem omrežij mobilne telefonije 5. generacije (5G). Tudi v tem primeru gre za nedokazana dejstva in laži. Kot primer naj navedemo, da v Iranu nimajo 5G omrežja, pa je ena izmed najbolj prizadetih držav zaradi koronavirusa (vir: Guardian).

Zato preden verjamemo novici, videu ali objavi, res dobro premislimo:

  • kdo je vir – zaupajmo znanstvenim ustanovam, državnim institucijam (npr. NIJZ), univerzam, priznani spletnim medijem, ki imajo dolgo tradicijo in delajo v skladu z novinarskimi standardi (npr. BBC) itd.; ne nasedajmo raznim »vsevednežem«, ki zapišejo ali rečejo, da so to ugotovili znanstveniki (ali npr. »neki kitajski zdravnik iz Wuhana«), zraven pa ne navedejo zaupanja vrednih virov;
  • ali nam je neka informacija všeč in ji zato verjamemo;
  • kdaj je bila informacija prvič objavljena (lahko gre za zastarele informacije);
  • ali ne gre morda za šalo.

Informacije lahko vedno preverimo na spletnih straneh za preverjanje dejstev:

Zaradi širjenja laži na družabnih omrežjih so že umirali ljudje. Zato takšnih objav ne delimo dalje in s tem smo naredili že zelo veliko. Prijavimo jih tudi družabnim omrežjem kot »lažno novico« (»fake news«), da se zmanjša njeno širjenje ali pa jo bo omrežje označilo kot lažno novico. Družabna omrežja se sicer v teh časih intenzivno borijo proti lažnim novicam, pri tem pa so bolj ali manj uspešna.

Priporočamo v branje:

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.