Ko namesto ljubezni na spletu najdeš goljufa …

15.3.2022

Vse več ljudi ljubezen išče na spletu. Že zadnjih nekaj let je opazen trend naraščanja uporabnikov različnih spletnih aplikacij za zmenke, ki pa so tekom pandemije postale le še bolj priljubljene. Po nekaterih podatkih se je kar 90 % novonastalih parov spoznalo na spletu. Iskanje partnerja na spletu torej ni nič neobičajnega, vendar pa takšen način spoznavanja prinaša tudi številne varnostne izzive. Na osamljene ženske med drugim prežijo spletni goljufi, ki jih poskušajo z laskavimi besedami zvabiti v t.i. ljubezensko prevaro. Na SI-CERT zadnja 3 leta redno beležijo med 50 in 60 prevar letno, pri čemer lahko oškodovanja znašajo tudi več deset tisoč evrov.

Spletne aplikacije za zmenke niso nobena novost. V Sloveniji je že več kot 20 let na voljo spletni portal ona-on.com, v zadnjem desetletju pa se je pojavilo tudi več mednarodnih aplikacij, ki povezujejo ljudi s celega sveta. Spoznavanje na spletu prinaša s seboj številne prednosti, kar se je pokazalo predvsem v času epidemije, ko so bila fizična druženja okrnjena. V procesu iskanja partnerja okoli 80 % samskih svojo mrežo vrže tudi na spletu, kjer je možnosti veliko več. Vendar pa vse do osebnega stika nikoli zares ne vemo, kdo se resnično skriva na drugi strani privlačnih fotografij in opisa. V najboljšem primeru gre za zafrkancijo, ki nima hujših posledic – v najslabšem se lahko zapletete s spletnim goljufom, ki vas okrade za več tisoč evrov.

Na Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT so prvo prijavo ljubezenske prevare prejeli leta 2013. Vse do leta 2017 je bilo takšnih primerov v Sloveniji le peščica, od 2018 dalje pa je opazen trend naraščanja tudi na tem področju. Zadnja 3 leta na SI-CERT beležijo med 50 in 60 prijav ljubezenskih prevar letno, pri čemer pa poudarjajo, da je realna številka verjetno višja. Mnogo žrtev namreč zaradi občutka sramu svoje zgodbe ne želi razkriti. Čeprav gre za relativno preprosto spletno prevaro, se finančna oškodovanja pri ljubezenski prevari pogosto merijo v več tisoč, včasih tudi več deset tisoč evrih. V letu 2021 je najvišje zabeleženo oškodovanje znašalo kar 110.000 evrov.

Goljufi svoje žrtve iščejo na aplikacijah za zmenke ali družbenih omrežjih kjer jim pošiljajo prošnje za prijateljstvo. Predstavijo se kot vojak iz ZDA na mirovni misiji v Afriki ali na Bližnjem Vzhodu, delavec na naftni ploščadi, zdravnik v Siriji, v vsakem primeru pa so vedno ločeni ali ovdoveli z majhnim otrokom. Z žrtvijo, običajno osamljeno žensko srednjih let, delijo fotografije in svojo (običajno tragično) življenjsko zgodbo, s kateri želijo vzpostaviti čim bolj intimen odnos. Ko goljufi po več tednih ali mesecih dopisovanja začutijo, da je čustvena vez z žrtvijo vzpostavljena, se nanjo obrnejo s prošnjo za denar. Izgovori so različni; denar potrebujejo za zdravljenje otroka, pot domov ali letalsko karto, da bi prišli na obisk. V drugih primerih želijo na žrtvin naslov poslati paket ali kovček z večjo količino denarja, zlata ali druge predmete visoke vrednosti, za katere mora žrtev plačati določene dajatve »carini« ali »dostavni službi«. Če žrtve ugodijo njihovi prošnji, se zgodba tu ne konča. Goljufi zahtevajo vedno več denarja, hkrati pa z žrtvijo vzpostavljajo še močnejšo čustveno vez, zaradi katere se jim le-te zelo težko zoperstavijo.

Zmotno je prepričanje, da takšnim goljufijam nasedejo samo starejše in neizobražene uporabnice. Med žrtvami, ki so prijavile goljufijo, najdemo ženske najrazličnejših profilov izobrazbe in starosti, ki pa jim je skupen občutek osamljenosti. In čeprav so v večini primerov žrtve ljubezenskih prevar ženske, se med njimi najdejo tudi moški, ki pa na različnih portali spoznavajo mlade, privlačne Rusinje. Mnogi uporabniki težko razumejo, kako pride do takšne prevare, zato so na SI-CERT posneli dramatizirano zgodbo, ki temelji na resničnih prijavah uporabnic. Epizodo »Za ljubezen« si že lahko ogledate na kanalih nacionalnega programa ozaveščanja Varni na internetu.

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti HaDEA.

Pravno obvestilo  |  Politika zasebnosti in uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.

Fakulteta za družbene vede Arnes MISSS Insafe
Logotip MDP EU Logotip - Sofinancira Evropska unija