Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Previdno pri spletnih stikih in pri ponudbah, ki so predobre, da bi bile resnične

10.4.2020

V času epidemije koronavirusa smo zaradi vseh ukrepov mnogo več na internetu in družabnih omrežjih. Tega se zavedajo številni prevaranti, ki ne mirujejo. Uporabnike skušajo zavesti, da jim pošljejo intimne fotografije ali druge osebne podatke, ali pa lovijo z lažnimi nagradnimi igrami, lažnimi spletnimi trgovinami in drugimi oblikami prevar, ki so jih sedaj zakamuflirali v teme povezane s COVID-19.

Na Safe.si opažamo, da so zelo aktivni posamezniki, ki skušajo navezati stik z najstniki in otroki preko družabnih omrežij in aplikacij za sporočanje. Njihov namen je vzpostaviti zaupanje, ki nato pripelje do nagovarjanja k pošiljanju golih fotografij ali video posnetkov. Če posnetek prejme, se začne izsiljevanje za še več takšnih posnetkov ali pa za denar. Nekateri za prvi posnetek ponujajo denar, ko pa ga prejmejo, pa izsiljujejo za denar.

Zato je pomembno, da neznancem ne zaupamo in ljudi, ki jih spoznamo preko interneta, ne štejemo za prave prijatelje, ki bi jim zaupali osebne zadeve, kot so npr. intimni posnetki in osebni podatki. Nikoli ne vemo, kdo se skriva za neko internetno podobo. Če naletimo na koga izmed takšnih prevarantov, takšen račun prijavimo družabnemu omrežju ali aplikaciji za sporočanje. Vsekakor pa nikomur, ki smo ga spoznali na internetu, ne pošiljajmo svojih intimnih fotografij ali drugih osebnih podatkov. Nikakor ne sekstamo z ljudmi, ki smo jih spoznali preko interneta in z ljudmi, ki jim ne zaupamo 100 %. Če pa slučajno postanemo žrtev izsiljevanja, pa se po pomoč obrnimo na TOM telefon, ali pa zadevo skupaj s starši prijavimo Policiji.

Tudi igralci spletnih video iger naj bodo pozorni in naj čuvajo dostop do svojega računa, ter ne delijo gesla z drugimi. Tako preprečijo, da bi jim kdo izropal ali ukradel račun.

Zelo moramo biti pozorni tudi na druge prevare. Nepridipravi nam pošiljajo različna mamljiva sporočila (npr. nagradne igre), ki vsebujejo povezave. Klik na takšno povezavo nas lahko odpelje na spletno stran, na kateri se nam naloži virus, ali pa na stran, kjer od nas zahtevajo nekaj podatkov, vključno s telefonsko številko. Če v obrazec podatke vpišemo, se bomo po vsej verjetnosti včlanili v SMS klub.

V času, ko se je močno povečalo spletno nakupovanje, je tudi veliko lažnih spletnih trgovin. Vsem je skupno to, da imajo zelo nizke cene oz. zelo velike popuste (50 do 95 %) na večino izdelkov, videz pa je podoben pravim spletnim trgovinam priznanih blagovnih znamk. Povezave na takšne trgovine lahko dobimo kot sporočila od prijateljev ali pa kot objave na časovnici. Če se odločimo za nakup v taki trgovini, bomo ostali brez denarja ali pa kupili ponaredke.

Po e-pošti intenzivno krožijo pisma z nigerijsko prevaro in pa veliko je napadov ribarjenja (phishing), s katerimi skušajo priti do naših uporabniških imen in gesel. Zato je treba biti zelo previden in upoštevati, da nobena spletna stran, podjetje ali banka od nas ne bo zahtevala gesla po e-pošti ali telefonu ali kako drugače.

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.