Izziv Jonathan Galindo

23.7.2020

»Izziv Jonathan Galindo« ali »Challenge Jonathan Galindo« se je pojavil konec junija 2020. Gre za še eno izmed internetnih prevar (»hoax«) z namenom strašenja posameznikov, predvsem otrok in najstnikov. Širi se po družabnih omrežjih in aplikacijah za sporočanje, najpogosteje pa se pojavlja na Tik Tok, Discord, Instagramu in Twitterju.

Kdo ali kaj je Jonathan Galindo?

Jonathan Galindo je prevara, s katero želijo avtorji strašiti predvsem najmlajše uporabnike družabnih omrežij, torej otroke in najstnike. Gre za podobno obliko prevare, kot sta Momo in Izziv Sinji kit (Blue whale challenge).

"Zgodba" Jonathan Galindo temelji na tem, da obstaja neka vsemogočna sila, ki pošilja zlovešča sporočila, s katerimi uporabnike med drugim spodbuja, da sodelujejo v izzivih, ki na koncu lahko povzročijo samopoškodovanje ali samomor. Pojavlja se v obliki različnih profilov na družabnih omrežjih, ki za sliko uporabljajo imitacijo Disneyevega lika »Goofy« oz. »Pepe«, ki ga je izdelal James Fazzaro (umetniško ime Dusky Sam), umetnik in izdelovalec filmskih mask. Profili potem nadlegujejo posameznike s strašljivimi in grozilnimi sporočili in z nagovarjanjem k izvajanju različnih izzivov oz. nalog.

Izvor prevare ni povsem jasen. Po nekaterih virih se je prevara najprej pojavila na Discord, potem pa se je razširila na druga družabna omrežja. Na Tik Toku so prvi profili izvirali iz Brazilije.

Ni znano, kdo stoji za to prevaro, domnevamo pa, da prevaro sedaj širijo različni posamezniki, ki želijo na ta način ustrahovati druge z namenom lastnega zadovoljstva.

Prevara Jonathan Galindo v Sloveniji

Prevara je že začela krožiti med slovenskimi uporabniki družabnih omrežij. Za zdaj je razširjenost zelo omejena. Tudi ni pričakovati, da se bo bolj intenzivno širila, ker so glavna družabna omrežja pozorna na prevaro in take profile, ki uporabljajo slike Jonathan Galindo in ustrahujejo uporabnike, aktivno odstranjujejo. Prav tako ne pričakujemo, da bo prevara dosegla takšno viralnost, kot je Izziv Sinji kit in (v svetu) Momo.

Kako ukrepati, če dobiš sporočilo od Jonathan Galindo

Sporočila so namenjena ustrahovanju in strašenju. Ne glede na to, kaj piše v sporočilu, se to ne bo zgodilo. Prav tako ne upoštevaj nobenih navodil, ki so v sporočilih in ne klikaj na povezave, ki se v sporočilih pojavljajo – lahko prideš na spletno stran, kjer se ti naloži virus ali pa je še bolj strašljiva vsebina. Takšna sporočila ignoriraj, pošiljatelja oz. profil pa prijavi družabnemu omrežju ali aplikaciji za sporočanje. Nikakor pa teh sporočil ne posreduj drugim, saj tako le širiš prevaro.

Kako naj ukrepajo starši in učitelji?

Kljub temu da gre za prevaro, so številni otroci in mladostniki prestrašeni, ko dobijo sporočila s tovrstno vsebino. Če se to zgodi vašemu otroku, ohranite mirno kri. Pretirana opozorila o nevarnosti lahko povečajo obstoječe strahove pri otrocih in mladostnikih.

Strahove otrok in najstnikov jemljite resno. Tudi če ni racionalnega razloga zanje, lahko na otroke čustveno močno vplivajo. Pojasnite jim, da gre za prevaro in da so sporočila lažna. Vsebini sporočil naj ne verjamejo. Prav tako jim zagotovite, da se jim nikakor ne bo zgodilo nič slabega, če navodil ne bodo upoštevali.

Če vaš mladostnik prejme takšna sporočila, jih skupaj prijavite družabnemu omrežju, kjer se širijo. Otroka ali najstnika podučite, da takšnih sporočil ne sme posredovati drugim, četudi se njemu ne zdijo strašljiva temveč zabavna ali smešna. Ne moremo namreč vedeti, kako bodo sporočila vplivala na druge, njih lahko močno prestrašijo in tudi pustijo psihične posledice.

Za dodatno pomoč se lahko vedno obrnete na TOM telefon na telefonsko številko 116 111, kjer vam bodo svetovalci podali nasvete.

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti HaDEA.

Pravno obvestilo  |  Politika zasebnosti in uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.

Fakulteta za družbene vede Arnes MISSS Insafe
Logotip MDP EU Logotip - Sofinancira Evropska unija