Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Povabilo k izpolnjevanju kratke anonimne ankete

Na Safe.si se trudimo, da bi bila naša spletna stran čim bolj pregledna in uporabna. Mnenje uporabnikov nam je zelo pomembno. Vabimo vas, da izpolnite kratko anonimno anketo o uporabnosti spletnega mesta Safe.si in nam ga pomagate narediti še bolj uporabnega.

Izziv Jonathan Galindo

23.7.2020

»Izziv Jonathan Galindo« ali »Challenge Jonathan Galindo« se je pojavil konec junija 2020. Gre za še eno izmed internetnih prevar (»hoax«) z namenom strašenja posameznikov, predvsem otrok in najstnikov. Širi se po družabnih omrežjih in aplikacijah za sporočanje, najpogosteje pa se pojavlja na Tik Tok, Discord, Instagramu in Twitterju.

Kdo ali kaj je Jonathan Galindo?

Jonathan Galindo je prevara, s katero želijo avtorji strašiti predvsem najmlajše uporabnike družabnih omrežij, torej otroke in najstnike. Gre za podobno obliko prevare, kot sta Momo in Izziv Sinji kit (Blue whale challenge).

"Zgodba" Jonathan Galindo temelji na tem, da obstaja neka vsemogočna sila, ki pošilja zlovešča sporočila, s katerimi uporabnike, med drugim, spodbujajo, da sodelujejo v izzivih, ki na koncu lahko povzročijo samopoškodovanje ali samomor. Pojavlja se v obliki različnih profilov na družabnih omrežjih, ki za sliko uporabljajo imitacijo Disneyevega lika »Goofy« oz. »Pepe«, ki ga je izdelal James Fazzaro (umetniško ime Dusky Sam), umetnik in izdelovalec filmskih mask. Profili potem nadlegujejo posameznike s strašljivimi in grozilnimi sporočili in z nagovarjanjem k izvajanju različnih izzivov oz. nalog.

Izvor prevare ni povsem jasen. Po nekaterih virih se je prevara najprej pojavila na Discord, potem pa se je razširila na druga družabna omrežja. Na Tik Toku so prvi profili izvirali iz Brazilije.

Ni znano, kdo stoji za to prevaro, domnevamo pa, da prevaro sedaj širijo različni posamezniki, ki želijo na ta način ustrahovati druge z namenom lastnega zadovoljstva.

Prevara Jonathan Galindo v Sloveniji

Prevara je že začela krožiti med slovenskimi uporabniki družabnih omrežij. Za zdaj je razširjenost zelo omejena. Tudi ni pričakovati, da se bo bolj intenzivno širila, ker so glavna družabna omrežja pozorna na prevaro in profile, ki uporabljajo slike Jonathan Galindo in ustrahujejo uporabnike, aktivno odstranjujejo. Prav tako ne pričakujemo, da bo prevara dosegla takšno viralnost, kot je Izziv Sinji kit in (v svetu) Momo.

Kako ukrepati, če dobiš sporočilo od Jonathan Galindo

Sporočila so namenjena ustrahovanju in strašenju. Ne glede na to, kaj piše v sporočilu, se to ne bo zgodilo. Prav tako ne upoštevaj nobenih navodil, ki so v sporočilih in ne klikaj na povezave, ki se v sporočilih pojavljajo – lahko prideš na spletno stran, kjer se ti naloži virus ali pa je še bolj strašljiva vsebina. Takšna sporočila ignoriraj, pošiljatelja oz. profil pa prijavi družabnemu omrežju ali aplikaciji za sporočanje. Nikakor pa teh sporočil ne posreduje drugim, saj tako le širiš prevaro.

Kako naj ukrepajo starši in učitelji?

Kljub temu da gre za prevaro, so številni otroci in mladostniki prestrašeni, ko dobijo sporočila s strašljivo vsebino. Če se to zgodi vašemu otroku, ohranite mirno kri. Pretirana opozorila o nevarnosti lahko povečajo obstoječe strahove pri otrocih in mladostnikih.

Strahove otrok in najstnikov jemljite resno. Tudi če ni racionalnega razloga zanje, lahko otroke močno prestrašijo. Pojasnite jim, da gre za prevaro in da so sporočila lažna. Vsebini sporočil ne smejo verjeti. Prav tako se jim ne bo zgodilo nič slabega, če navodil ne bodo upoštevali.

Otroka ali najstnika podučite, da takšni sporočil ne sme posredovati drugim, četudi mu niso strašljiva in se mu morda zdijo zabavno ali smešna. Takšna sporočila lahko druge močno prestrašijo in tudi pustijo psihične posledice.

Če vaš mladostnik prejme takšna sporočila, jih skupaj prijavite družabnemu omrežju, kjer se širijo.

Za dodatno pomoč se lahko vedno obrnete na TOM telefon na telefonsko številko 116 111, kjer vam bodo svetovalci podali nasvete.

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.