Video igre lahko ločimo glede na napravo, ki jo uporabljamo, ali pa glede na različne zvrsti. V vsakem primeru ima igranje iger številne prednosti, a tudi slabosti. Pri igranju se soočamo s številnimi tveganji, kot so nasilje, neprimerne vsebine, nakupi, vdori, kraje, zlonamerna programska oprema in podobno. Zaradi neprimernih vsebin je še posebej pomembno, da pazimo na to, za katero starost je igra primerna, pri čemer nam pomaga PEGI oznaka, ki nam tudi pojasni, kaj je tisto, kar naredi igro neprimerno za določeno starostno skupino.
Obstaja več vrst video iger, ki jih lahko ločimo glede na to, na kateri napravi jih igramo. Lahko govorimo o računalniških igrah – to so lahko internetne igre, za katere potrebujemo povezavo, da jih igramo ali naložimo na računalnik, lahko pa na računalniku igramo tudi igre, za katere internetna povezava ni potrebna. Pri računalniških igrah je lahko računalnik tisti, ki je naš nasprotnik ali pa igramo proti drugim igralcem preko odprtega strežnika. Poleg računalniških iger poznamo tudi konzolne igre, ki se igrajo preko konzol, kot so Xbox, PlayStation ali Nintendo. Konzole so povezane s televizorji, igre pa kupimo v trgovinah ali prenesemo prek spleta. Zelo razširjena vrsta iger pa so mobilne igre. To so igre, ki jih prenesemo na mobilni telefon ali tablico, običajno iz Trgovine Play (za naprave Android) ali App Store (za naprave iOS). Lahko so brezplačne ali plačljive, prenos in namestitev pa sta izjemno preprosta.
Igre razdelimo tudi na zvrsti ali žanre. Zvrsti iger je veliko (akcijske, strateške, miselne, arkadne, igre igranja vlog, simulacije itd.), se pa te zvrsti pogosto prepletajo in nekaterim igram ne moremo določiti samo ene zvrsti. Z napredkom pri razvoju iger jih je vse težje ločiti med seboj, saj posamezna igra vsebuje značilnosti več žanrov.
Primernost iger za različne starosti
Vse igre niso primerne za vse starosti. Razlog je predvsem v vsebini – igre lahko vsebujejo elemente, ki niso primerni za vsako starostno skupino. Nekateri prizori, kot so prizori nasilja in erotične vsebine popolnoma drugače vplivajo na otroka, starega 10 let, kot na najstnika, starega 16 let ali odraslega.
Za mlajše otroke so najboljše igre, ki spodbujajo ustvarjalnost, učenje in omogočajo enostavno igranje ter niso preveč zahtevne. Za otroke do 10. leta starosti je predvsem priporočljivo, da igrajo igre za enega igralca in ne večigralske zaradi številnih tveganj, ki jih večigralske igre predstavljajo.
Najstniki do 18. leta starosti so že zmožni igranja zahtevnejših iger, prav tako so večigralske igre za najstnike dobra izbira, saj spodbujajo timski duh in sodelovanje z drugimi. Prav tako starejši otroci lažje prenesejo tudi določeno mero nasilja in spornejših tematik, saj jih dojemajo popolnoma drugače kot mlajši otroci.
Obstajajo pa tudi igre, ki so primerne samo za odrasle. To pa so igre z vsebino, ki je neprimerna za otroke in najstnike, saj lahko vsebuje zelo intenzivne in nazorne prizore nasilja, spolnosti, psovk in podobno. S tem namenom imamo v Evropi ocenjevalni sistem PEGI, ki nam pove, katera igra je primerna za katero starost – vsaka igra ima oznako primernosti glede na vsebino. Pred igranjem si lahko vedno na embalaži ali na internetu pogledamo PEGI oznako in tako vemo, ali je igra za nas primerna ali ne in zakaj.
Pozitivni učinki igranja video iger
Video igre omogočajo druženje med igralci, posebno večigralske igre povezujejo ljudi in omogočajo ter spodbujajo druženje. Skozi igre se lahko naučimo, kako učinkovito reševati probleme, kar nam lahko pomaga potem tudi v poklicnem življenju. Igranje iger razvija domišljijo, reflekse, iznajdljivost, hitro odločanje in druge veščine ter omogoča eksperimentiranje.
Negativni učinki igranja video iger
Odrasli igralci so sposobni razlikovati resnično življenje od fikcije, otroci pa težje razločijo fantazijsko življenje od pravega. Zato so bolj podvrženi vplivom iger, kot je napačna predstava o človeškem telesu (liki v igrah, ki so pretirano seksualizirani), nerealni prikazi nasilja, ki pa ga lahko prenesejo tudi v resnično življenje. Ker igre omogočajo povezovanje igralcev in druženje prek spleta, lahko to privede tudi do občutka osamljenosti v resničnem življenju, saj lahko trpijo pravi, resnični stiki z ljudmi. Posebej problematično je lahko prekomerno igranje, saj vpliva na vse ostale vidike življenja. Slabost iger je prav tako spodbujanje sedečega načina življenja, kar lahko vodi v pomanjkanje gibanja, debelost in druge zdravstvene težave, ki so s tem povezane. Ker veliko iger zahteva internetno povezavo, so igralci izpostavljeni tudi različnim spletnim tveganjem, kot so spletno nasilje, neželen stik z neznanci, vdori, kraje podatkov in podobno.
Tveganja
Igranje video iger, še posebno večigralskih iger, kjer igramo in tudi komuniciramo z drugimi, je lahko zelo zabavno. A igranje iger prinaša tudi številna tveganja. Ta se razlikujejo glede na napravo, na kateri video igro igramo, predvsem pa je pomembno, ali za igranje oziroma nalaganje igre potrebujemo internetno povezavo. Igre za več igralcev na odprtem strežniku predstavljajo največja varnostna tveganja zaradi velikega števila anonimnih igralcev, ki sodelujejo v igri, zlasti prek glasovnega in besedilnega klepeta v igri.
Če igramo večigralske igre, kjer komuniciramo s soigralci, tvegamo neželene stike z neznanci. Nikoli ne vemo, kdo se skriva za profilom drugega igralca in kakšni so njegovi pravi nameni. Lahko pride do nadlegovanja, ustrahovanja, groženj, zalezovanja in podobno. Prav tako se lahko zgodi, da se soigralci vedejo neprimerno ali nasilno. Nekateri se v igro tako močno vživijo, da so pripravljeni za določen cilj v igri (na primer za zmago) storiti kar koli, tudi žaliti in izkoriščati svoje soigralce. Poleg spletnega nasilja lahko naletimo tudi na nasilne ali druge neprimerne vsebine.
V nekaterih video igrah se pojavljajo različni radikalni simboli, igralci pa lahko širijo radikalne ideje ali pa ideje, ki so v nasprotju s prepričanji posamezne družine.
Tveganja pa so lahko tudi bolj tehnične narave. Prek iger lahko postanemo žrtev različnih prevar, kraj in vdorov. Posebej pazljivi moramo biti pri nalaganju iger na naš osebni računalnik, tablico ali pametni telefon, saj lahko okužimo našo napravo z virusom ali katero drugo zlonamerno programsko opremo.
Problematične so lahko tudi igre, ki omogočajo nakupe. Ker gre pri tem za plačilo s pravim denarjem, se nam lahko hitro zgodi, da naš mesečni račun postane precej visok, kadar nam nakupovanje uide izpod nadzora.
Igranje iger je sicer koristno, a v zmernih količinah. Večina iger od igralcev zahteva stalno vključenost, kar vodi v pretirano igranje in celo v zasvojenost, to pa je eno od največjih tveganj igranja iger. Zasvojenost z igrami je tudi uradno priznana kot duševna motnja in lahko vodi v številne druge težave.
Več branja:
