Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Nasilje na spletu

Poznamo več oblik nasilja na spletu. V vseh so otroci in mladostniki lahko udeleženi le kot uporabniki, opazovalci ali pa kot udeleženci - žrtve ali pa storilci:

  • spletne strani z slikami in videoposnetki nasilja
  • spletne strani, ki pozivajo k sovraštvu 
  • nasilne spletne igre 
  • domači videoposnetki pretepov, ki se šriijo med mladimi (t.i. happy slapping)
  • spletno trpinčenje in ustahovanje

Sovražno nastrojene skupine, ki preko različnih sredstev obveščanja, npr. knjig, revij, letakov pa tudi časopisov širijo svoje ideje so obstajale že prej. Z napredkom komunikacijskih tehnologij pa se je sovražna propaganda preselila tudi na svetovni splet. Tudi na forumih in klepetalnicah lahko namreč najdemo žaljiva sporočila (»flaming«), zalezovanje (»cyberstalking«) in spletno sovraštvo (»cyberhate«).

Oblika spletnega nasilja je tudi t. i. happy slapping, kjer mladostniki izdelajo posnetke realnega nasilja, ki jih nato razpošiljajo naprej svojim prijateljem in znancem. Npr. mladi na mobilni telefon posnamejo pretep svojega sošolca in takšen prizor pošljejo naprej ali objavijo na internetu. Pojav je znan pod imenom happy slapping (kar bi lahko prevedli kot veselo pretepanje).

Pretepi na igrišču, pretepaške tolpe, učitelji, ki ustrahujejo učence, učenci, ki se posmehujejo učiteljem, dokler ti ne ponorijo– vse to je ujeto v video posnetkih in objavljeno na spletu. Tu so še posnetki, ki jih naredijo žrtve, ko se maščujejo svojim mučiteljem. Ti videi še dodatno zmedejo otroke, da ne vedo več, kaj je prav in kaj ne. Dejstvo je, da je na spletu takih posnetkov zelo veliko in da število gledalcev vedno znova narašča. Pogosto dosežejo veliko priljubljenost, še posebej posnetki z nasilno vsebino – kot je npr. prikaz skupine otrok, ki pretepa nemočno žrtev. In ko se to zgodi, se ta posnetek ne prikazuje več samo na spletu. Začne se predvajati tudi na večernih poročilih in drugih TV oddajah.

Priporočeni videi: 

Priporočena gradiva: 

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.