Prekomerna raba interneta

Kadar govorimo o prekomerni rabi interneta, ki se lahko razvije v zasvojenost z internetom, imamo v mislih predvsem prekomerno uporabo storitev, kot so družabna omrežja, uporaba določenih spletnih strani, neprestano preverjanje za novimi sporočili, vse to pa je vezano na uporabo naprav z zasloni. Meja med prekomerno rabo in zasvojenostjo je lahko zelo tanka, ni pa nujno, da je nekdo, ki pretirano uporablja internet, zasvojen z internetom ali telefonom.

Naprave z zasloni, predvsem mobilni telefoni, so pomemben del življenja vseh nas, zelo pomembni pa so za najstnike, ker omogočajo virtualno druženje z vrstniki in prijatelji. Zato so najstniki zagotovo najbolj intenzivni uporabniki spletnih storitev, kot so družabna omrežja in aplikacije za sporočanje.

Elementi, ki lahko zasvojijo

Glavno tveganje za zasvojenost predstavlja način delovanja aplikacij. Neskončno drsenje (skrolanje) po zaslonu, všečkanje (lajkanje), neprestano obveščanje o novih sporočilih in stalno pričakovanje novih sporočil so tisti elementi, ki nas silijo v prekomerno rabo, ki nato lahko vodi v zasvojenost. Povezano je z izločanjem hormonov sreče v možganih, ko se nam pričakovanje uresniči, kar nas lahko zasvoji.

Neskončno drsenje po zaslonu v kombinaciji z zelo hitro odzivnim algoritmom za prikazovanje vsebin sta elementa, ki nas močno silita v prekomerno rabo. Da je tako, je zagotovo že opazil vsak uporabnik TikToka ali Instagrama, ki je doživel, da je želel samo za pet minut pogledal ali je kaj novega, potem pa je ugotovil, da je minila debela ura, do takrat, ko je telefon odložil. Obe omrežji nam s pomočjo zelo agresivnega in prilagodljivega algoritma prikazujeta vedno nove objave, ki bi nas morda zanimale. Vse sicer niso zanimive za nas, vendar na nekaj nezanimivih objav, se nam zagotovo pojavi vsaj ena zelo zanimiva in privlačna objava, kar nas osreči. In zato vztrajamo pri podrsavanju v upanju, da bomo videli novo zanimivo objavo.

Ustvarjalci družabnih omrežij namenoma izkoriščajo različne elemente, ki zadržujejo uporabnike in spodbujajo uporabo, posledično pa predstavljajo tveganje za zasvojenost. Dlje časa kot posameznik uporablja družabno omrežje in več, kot objavi, več denarja lahko na njihov račun zaslužijo.

Nekateri lahko postanejo zasvojeni tudi z brskanjem po spletu. Gre za brezciljno klikanje po spletnih straneh, ki zapolni čas, v resnici pa ne izvemo ničesar novega in od tega nimamo koristi, saj si niti ne zapomnimo videnega. Ta oblika prekomerne rabe interneta se pogosto pojavlja pri starejših.

Kdaj je treba postati pozoren?

Če preživimo veliko časa na spletu, ni nujno, da je to znak pretirane uporabe interneta ali celo zasvojenosti. Izraza »pretirana uporaba« ali »prekomerna raba« sta namenjena označevanju ponavljajoče, obsedene in nenadzorovane uporabe, ki pa se lahko razvije v zasvojenost z internetom.

Najbolj ranljivi za pretirano uporabo spleta so otroci in najstniki, ki imajo čustvene težave (npr. zaradi neurejenih družinskih odnosov, težave z učenjem ali šolskim uspehom itd.). Takšni posamezniki običajno najdejo pribežališče pred težavami v uporabi družabnih omrežij, igranju videoiger in drugih virtualnih okoljih, ki jim nudijo zatočišče pred vsakdanjimi težavami.

Pretirana uporaba spleta ima negativne posledice, saj lahko vodi do slabših ocen v šoli, naraščanja napetosti med družinskimi člani, opuščanje hobijev, psihičnih težav (depresija, anksioznost, nizko samospoštovanje,...) ter fizičnih zdravstvenih težav zaradi pomanjkanja spanca in telesne aktivnosti. V skrajnem primeru lahko vodi v zasvojenost, iz katere pa se je težko izviti.

Kako vem, da sem zasvojen?

Da imamo težave s prekomerno uporabo, kaže pretirana navezanost na telefon, internet ali videoigre. Takrat začnemo zanemarjati druge dejavnosti v življenju, ki so nam bile pomembne, kot so druženje s prijatelji v živo, športna dejavnost, branje knjig, različni konjički ipd. Običajno se začnejo pojavljati tudi težave v šoli (padec učnega uspeha), težave s samopodobo, in odnosi z drugimi družinskimi člani in prijatelji. Zaradi pomanjkanja gibanja se lahko poveča telesna teža. Če se pojavijo ti znaki, je treba hitro ukrepati, da ne postanemo zasvojeni. Pomaga lahko odkrit in resni pogovor s starši, v katerem se pogovorimo o težavah, ki jih imamo, če pa to ne pomaga, pa lahko pomoč skupaj s starši poiščemo pri kateri od organizacij, ki se ukvarjajo s problematiko prekomerne rabe.

Da smo zasvojeni, običajno težko sami prepoznamo in potrebujemo pomoč prijateljev, staršev ali drugih sorodnikov. Eden izmed znakov, ki jih lahko sami prepoznamo, je živčnost, ki se pojavi, če interneta ne moremo uporabljati. Smo razdraženi, ne vemo, kaj bi počeli in ves čas razmišljamo o internetu. Prav tako večino prostega časa preživimo pri uporabi interneta ali naprav z zasloni. Če je nekdo resnično zasvojen, običajno potrebuje strokovno pomoč.

Koliko časa uporabljati internet, telefon, računalnik?

Najbolj pomembno je, da so naprave z zasloni in vse kar ponujajo le manjši del našega vsakdanjega življenja, da se redno ukvarjamo z različnimi drugimi aktivnostmi in se družimo v fizičnem svetu.

Slovenski pediatri so pripravili priporočila, koliko časa naj bi uporabljali naprave z zasloni na dan in to velja upoštevati:

To velja za zabavo. Če naprave z zasloni uporabljamo za učenje ali delo, potem te omejitve ne veljajo. Če tu in tam kakšen dan (npr. na deževni sobotni popoldan) prekoračimo priporočeni čas, ni nič narobe, pomembno pa je, da se to ne dogaja prepogosto in da smo potem kak drug dan manj pred zasloni.

Pri uporabi naprav z zasloni pa je pomembno še eno priporočilo, ki nam ohranja oči zdrave. To je pravilo 20-20-2: vsakih 20 minut gledanja v zaslon poglej za 20 sekund v daljavo in 2 uri na dan preživi na prostem na dnevni svetlobi.

Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Pravno obvestilo  |  Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.

Fakulteta za družbene vede Center za družboslovno informatiko logo Arnes MISSS Insafe
EU Logotip - Sofinancira Evropska unija Logotip URSIV