Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje
Točka osveščanja o varni rabi interneta
Pandemija COVID-19 je močno spremenila naš potek vsakdana. Večina naših aktivnosti je bila premeščena v virtualno obliko, videokonference pa so posledično postale glavno sredstvo komunikacije za službene obveznosti in tudi za družabne dogodke. Posamezniki so tako več ur na dan primorani sami sebe gledati v popačeni sliki na zaslonu, kar pri mnogih vodi do razvoja negativne samopodobe.
Do drugega leta starosti naj otrok sploh ne bo izpostavljen zaslonom. Od 2. do 5. leta naj bo časovna omejitev manj kot ena ura na dan, naraščajoče sorazmerno s starostjo in le ob prisotnosti staršev (okvirno pri triletnem otroku 20 minut dnevno ali pri štiriletnem otroku 30 minut dnevno). Od 6. do 9. leta naj otrok pred zasloni ne preživi več kot eno uro na dan za prostočasne aktivnosti, nato do 12. leta največ uro in pol, do 18. leta pa naj bo ta časovna omejitev največ dve uri na dan. Pomembno je, da so vsebine starosti primerne in kakovostne.
V času pandemije COVID-19 je veliko naših aktivnosti prenesenih v virtualno obliko – posledično smo primorani tako šolska in službena kot tudi osebna srečanja izvajati preko videokonferenc na platformah kot so na primer Zoom, Microsoft Teams in druge. Zaradi tega se je pri veliko posameznikih pojavila nova oblika duševne motnje, ki so jo znanstveniki poimenovali kar zoom dismorfija.
Mednarodna študija z naslovom Otroci, COVID-19 in mediji je raziskala dojemanje COVID-19 in vloge medijev pri sooblikovanju tega. Študija je izpostavila nekaj izzivov, ki jih je otrokom prinesla še kar trajajoča pandemija.
Evropska komisija si preko programa Boljši internet za otroke zavzema zgraditi zmogljivosti za ustvarjanje varnejših in boljših spletnih izkušenj za otroke in mladino tako v Evropski uniji kot tudi širše. Eden od načinov za to je izmenjava dobrih praks, ki so bile razvite v okviru dela znotraj omrežij INSAFE in INHOPE. Plod tega dela sta tudi dva priročnika oziroma vodnika o najboljših internetnih praksah, ki sta bila objavljena nedavno.
Na trgu so številna tehnična in programska orodja za filtriranje vsebin ter nadzor uporabe, ki staršem ponujajo različne oblike starševskega nadzora nad otroki. Safe.si bo 12. maja 2021 ob 18. uri pripravil spletno predavanje za starše predšolskih in osnovnošolskih otrok. 60-minutno predavanje bosta izvedla dr. Benjamin Lesjak in Maja Vreča, ki bosta predstavila prednosti, slabosti in pasti starševskih orodij ter skušala odgovoriti na vprašanje, ali je uporaba teh orodij priporočljiva ali ne.
Na TikToku se je pojavil trend videov, kjer se uporabniki postavijo v vlogo »glavnega junaka« v izmišljeni različici svojega življenja. Vprašanje, ki ob tem porodi, pa je, zakaj sploh to počnejo?
Na družabnem omrežju Instagram si prizadevajo za zaščito mladih uporabnikov. V marcu 2021 so v ta namen uvedli kar nekaj novih funkcij in pripravili gradiva, ki služijo zagotavljanju večje varnosti najstniškim uporabnikom.
Z uporabo družabnih omrežij ni nič narobe in so včasih lahko zelo koristna, se je pa treba zavedati njihovih nevarnosti in pasti. Zato je čas za nekaj nasvetov, kako se pametno obnašati na družabnih omrežjih.
Želja po reguliranju družabnih medijev je danes prisotna v veliko državah, ki pa ne vedo, kako se tega lotiti. V poročilu Foruma za informacije in demokracijo je podanih nekaj idej, kako k temu pristopiti.
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti HaDEA.
Pravno obvestilo | Politika zasebnosti in uporaba piškotkov
© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.