Na internetu lahko hitro naletimo na različne oblike spletnega nasilja, udeleženi pa smo lahko kot priče, žrtve ali povzročitelji. Nasilje na spletu povzročajo tako mladi kot tudi starejši, vedno in v vseh oblikah pa je nedopustno.
Spletno nasilje (trpinčenje, ustrahovanje, nadlegovanje) je nasilje ene ali več oseb nad drugo osebo ali skupino preko spleta (ali interneta).
Spletno nasilje se med najstniki najpogosteje izvaja kot spletno ustrahovanje, spletno trpinčenje ali spletno nadlegovanje, vse skupaj pa lahko poimenujemo tudi z angleško besedo »cyberbullying«, kar pomeni ustrahovanje prek digitalnih naprav, kot so mobilni telefoni, računalniki in tablični računalniki. Lahko se pojavi prek SMS, MMS sporočil, različinih aplikacij in klepetalnikov, prek družabnih omrežij, forumov in iger. Pogosto gre za pošiljanje, objavljanje in deljenje negativnih ali škodljivih vsebin o nekom, s čimer ga spravimo v zadrego ali ponižamo.
V nasilje smo lahko vključeni kot žrtve ali povzročitelji (udeleženci), lahko pa samo kot opazovalci oz. priče naletimo na neprimerne oziroma nasilne vsebine, ko brskamo po družabnih omrežjih ali klepetamo z drugimi. V vsakem primeru to pomeni tveganje, ki smo mu izpostavljeni praktično vsak dan.
Oblike spletnega nasilja:
- Žaljiva sporočila (flaming) in komentarji – žaljenje, zmerjanje ali posredovanje sovražnih vsebin, usmerjenih v točno določeno osebo.
- Izključevanje iz skupin – skupina vrstnikov izloči vrstnika iz skupine na družabnem omrežju ali v aplikaciji za sporočanje, ali pa mu prepreči vstop. V skupini se o njem pogovarjajo, o čemer ga informirajo. Vzrok za izključitev je lahko drugačnost.
- Ustvarjanje sovražnih skupin – posamezniki ustvarijo skupino, v katero vabijo druge z namenom širjenja sovraštva proti posamezniku ali drugi skupini posameznikov.
- Lažni profili – ustvarjanje lažnega profila žrtve na družbenih omrežjih in v njenem imenu objavljanje vsebin, ki to osebo spravljajo v zadrego ali jo ponižujejo. Druga možnost je uporaba lažnega profila za prevare ali žaljenje drugih in s tem očrnitev žrtve.
- Deljenje intimnih posnetkov – objavljanje, razpošiljanje, deljenje golih fotografij ali intimnih posnetkov žrtve prek spleta brez njenega dovoljenja.
- Fotografiranje in snemanje ter objavljanje posnetkov brez dovoljenja – fotografiranje je poseg v zasebnost posameznika in tega brez dovoljenja po zakonu ne smemo izvajati. Enako velja za objavo posnetkov na družabnih omrežjih ali drugje na internetu. Fotografije nekoga drugega brez njegovega dovoljenja ne smemo objaviti ali deliti preko aplikacij za sporočanje (npr. Snapchat, Viber, Messenger,…).
- Prikrito fotografiranje - gole ali spolne slike, ki so posnete brez dovoljenja (slikanje na ulici 'pod krilom', v dekolte, na straniščih ipd.)
- Predelave fotografij na žaljivi način – žaljiva predelava fotografije ali video posnetka z namenom ponižanja, posmehovanja osebi na posnetku.
- Predelave posnetkov v gole/pornografske - uporaba različnih programov, aplikacij za predelavo slik ali videov osebe v gole ali pornografske posnetke
- Žaljivi memi - ustvarjanje memov s fotografijami, podatki vrstnika z namenom žaljenja, posmehovanja, poniževanja ... Mem je obdelana fotografija ali GIF-animacija z dodanim besedilom, ki naj bi bilo smešno ali norčavo. Za mem se pogosto uporabijo fotografije z interneta brez vedenja ali privolitve upodobljenih oseb.
- Zloraba zaupanja – storilec na internetu javno ali v zaprti skupini razkrije zasebne informacije, ki mu jih je žrtev zaupala v prepričanju, da jih ne bo delil z drugimi.
- Obrekovanje – storilec širi neresnice (laži) o nekom po družabnih omrežjih, preko aplikacij za sporočanje itd.
- Trpinčenje zaradi dejanske ali domnevne spolne identitete ali spolne usmerjenosti - izključevanje, zbadanje, žaljenje osebe prek spleta na podlagi njene spolne usmerjenosti ali spolne identitete
- Avtiranje na spletu - javno spletno razkrivanje spolne usmerjenosti ali spolne identitete osebe brez njene privolitve
- Vdiranje v profile/račune – vdiranje (hekanje) v spletne profile žrtve na družbenih omrežjih ali račune elektronske pošte in podobno. Gre za kazniv poseg v zasebnost in bi ga lahko primerjali z vlomom v stanovanje.
- Kraja gesel – storilec pridobi geslo žrtve za dostop do elektronske pošte, mobilnega telefona, računov na družbenih omrežjih ipd. brez vednosti žrtve.
- Spletno zalezovanje (ang. cyberstalking) – gre za ponavljajoče se, dolgotrajnejše, neželeno kontaktiranje, spremljanje žrtve prek spleta (družbenih omrežij, forumov, klepetov ipd.), lahko tudi v kombinaciji s fizičnim zalezovanjem.
- Spolno nadlegovanje - uporaba digitalnih tehnologij za različne oblike s strani žrtve neželene komunikacije, nagovarjanja, komentiranja in vedenja seksualne narave.
- Spolno sramotenje - stigmatiziranje osebe zaradi njenega videza, vedenja (zlasti spolnega) in zmerjanje s kurbo, vlačugo
- Grožnje – grožnje preko sporočil ali javnih objav, v skrajnem primeru se pojavljajo tudi grožnje s smrtjo, spolnim nasiljem, posilstvom.
- Izsiljevanje – pošiljanje izsiljevalskih sporočil, v katerih storilec od žrtve nekaj zahteva. Zelo pogosto je izsiljevanje za gole oz. intimne posnetke ali denar.
- Izsiljevanje z intimnimi posnetki (ang. sextortion) - povzročitelj/ica (s preslepitvijo) pridobi intimne posnetke žrtve ali jih žrtev sama pošlje ali so nastali v njuni pretekli zvezi in nato grozi, da bo te posnetke objavil/-a, če mu/ji žrtev ne pošlje denarja (bolj pogosto pri žrtvah moškega spola) ali še več takšnih posnetkov ali spolne usluge (pogosteje pri žrtvah ženskega spola) ali znova vzpostavi intimno zvezo z njim/njo.
- Trolanje – objavljanje žaljivih, sovražnih in provokativnih (izzivalnih) sporočil v spletnih skupnostih in klepetih z namenom provociranja ali pritegovanja pozornosti.
- Spletno blatenje (ang. doxing) – pridobivanje osebnih podatkov neke osebe na spletu (tudi s hekanjem) in nato razkrivanje, javno objavljanje teh podatkov, ne da bi ta oseba to dovolila. Končni cilj je množično nadlegovanje te osebe prek družbenih omrežij, elektronske pošte, celo na domačem ali službenem naslovu s strani vseh, ki vidijo te podatke.
- Happy slapping - objavljanje posnetkov nasilja, kjer se nekdo napade žrtev, drugi to snemajo, posnetek pa potem objavijo na spletnih straneh, kot je YouTube in tako znova viktimizirajo žrtev.
- Pošiljanje nasilnih ali grozljivih fotografij in videoposnetkov – prizori nasilja in strašljivi prizori imajo lahko na prejemnika zelo močan negativen vpliv, ki se lahko pokaže tudi v obliki nočnih mor in strahu.
- Pošiljanje spolnih vsebin - gre za pošiljanje lastnih seksualno eksplicitnih slik ali posnetkov (npr. 'dick pics' – slike spolnih organov) ali pornografskih slik ali posnetkov, ki s strani prejemnika/ce niso zaželene oz. v prejemanje ni privolil/a
- Prepošiljanje verižnih pisem in sporočil – večina verižnih pisem in sporočil, ki se širijo, je narejena z namenom, da prejemnika prestrašijo. Čeprav gre za neresnične zapise, pa se marsikdo takšne vsebine prestraši.
- Spletni izzivi – izzivi, kjer se zahteva, da nekdo počne nekaj ponižujočega ali celo nevarnega, to pa običajno posname in posnetke deli na spletu.
- Spletno spolno napeljevanje otrok (ang. grooming) – navezovanje stikov z otroki prek spleta z namenom spolne zlorabe.
- Spletno zasužnjevanje - z vdorom v digitalne naprave prestrezanje in zlorabljanje zasebnih informacij, sledenje zasebnim komunikacijam ipd.
Vsako spletno nasilje, čeprav je na prvi pogled morda nedolžno in na žrtvi ni videti posledic, pusti posledice. Zato spletnega nasilja ne smemo dopuščati. Marsikatera žrtev na prvi pogled ne kaže nobenih posledic nasilja, v resnici pa zelo trpi, le tega noče, ne zna ali pa si ne upa pokazati. Spletno nasilje lahko žrtev pahne v stisko, ki se lahko stopnjuje in vodi tudi v depresijo, izolacijo in samopoškodovanje (vse do samomora).
Če vidimo, da je nekdo žrtev nasilja, potem ustrezno ukrepajmo. Na družabnih omrežjih lahko nasilne komentarje in posameznike prijavimo. Če gre za hujše oblike nasilja, je treba o tem obvestiti odrasle, lahko učitelje v šoli ali starše. Če gre za kaznivo dejanje (npr. deljenje intimnih fotografij mladoletnih oseb, izsiljevanje, grožnje ipd.), potem je treba obvestiti tudi Policijo, pred tem pa shraniti dokaze nasilja.
Posameznika, ki izvaja nasilje, lahko tudi opozorimo, naj tega ne počne, vendar pazimo, da se v želji pomagati ne postavimo v nevaren položaj, v katerem bi nam lahko grozila fizična zloraba ali nasilje. V takšnem primeru se vedno obrnemo na odrasle.
Proti povzročitelju nasilja nikoli ne ukrepamo z nasiljem. Nasilje običajno povzroči še več nasilja. Zelo pogosto je tudi, da so posamezniki nasilni zato, ker sami potrebujejo pomoč. Če takšnega povzročitelja razkrijemo, mu dejansko lahko tudi omogočimo, da bo pomoči deležen.
