Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje
Točka osveščanja o varni rabi interneta
Zanima me ali sem res edini, ki ga moti nivo komuniciranja na slovenskih spletnih straneh? V mislih imam predvsem grobe, sovražne in neprimerne komentarje pod članki in pisanje na forumih. Ali se res ne da nič narediti v zvezi s tem in ali je res drugim ljudem to všeč?
Pogosto na Facebooku ali po elektronski pošti dobim sporočila o grožnji kakšnih virusov. V njih piše, kako nevarna pošta zgleda in kako deluje, kaj povzroči. Zanima me, ali gre tu za urbane legende ali za resna opozorila uporabnikov, ki želijo, da drugi svojih naprav ne bi “okužili”. Ali celo kaj drugega? Ali obstaja kakšno spletno mesto, kjer bi uradne institucije ozaveščale uporabnike o resnih grožnjah?
Tudi v Slovenijo so iz tujine prišle novice o igri Izziv sinjega kita (tudi Izziv sinjega kita in Igra modri kit ali samo Modri kit) ali Blue Whale Game (tudi Blue Whale Challenge). Izziv sinjega kita je igra, ki izvira iz Rusije in vsebuje do 50 različnih nalog (odvisno od različice), ki so povezane z različnimi oblikami samopoškodovanja in nasilja, zadnja naloga pa je samomor. Na začetku je bila igra spletna prevara (hoax) oz. lažna novica, ki pa je kasneje prerasla v resnično težavo.
VPRAŠANJE: Zanima me kaj so in čemu služijo licence Creative Commons, ki se jih zadnje čase kar pogosto omenja?
Kakšna je starostna meja, ko se lahko otroci pridružijo družbenim omrežjem? Najbrž to ni uradno predpisano – ali pa? Kakšno je vaše mnenje o tem, kaj priporočate?
VPRAŠANJE: Pri pisanju e-pošte in sporočil SMS otroci (tudi odrasli marsikdaj) uporabljajo zelo spakedrano slovenščino, pomešano z angleščino. Se vam zdi to dopustno? Bi morali biti bolj pozorni na jezik in tudi že otroke vzgajati v to smer? Bi bilo treba skrb za jezik bolj upoštevati tudi pri teh oblikah komuniciranja?
Družabna omrežja so postala sestavni del vsakodnevnega komuniciranja. Ustvarjalci omrežij se trudijo, da bi bila čim bolj privlačna za uporabo, pri tem pa pogosto pozabljajo na potrebe uporabnikov glede varnosti in zasebnosti. Nastavitve so globoko v menijih in do njih se je pogosto zelo težko prebiti.
Opazila sem, da včasih dobim čisto različne rezultate, kadar iščem neko informacijo na enem od naših šolskih računalnikov, na svojem »laptopu« ali na pametnem telefonu. V vseh primerih uporabljam iskalnik Google, zato mi res ni jasno, zakaj te razlike. Ali mi znate to pojasniti?
Nekje sem prebral, da so najstniki v Makedoniji pomagali do izvolitve novemu ameriškemu predsedniku s tem, da so postavili vsaj 150 portalov, ki so objavljali izmišljene novice. Ne razumem, kako je to mogoče, niti tega ne, zakaj so sploh postavili vse te portale.
V šoli imata dva učenca v 3. razredu pametno uro, ki staršem omogoča nadzor nad gibanjem otroka in možnost snemanja otrokove okolice, torej možnost snemanja dogajanja pri pouku. Če otrok uro sname z zapestja, starši prek aplikacije dobijo o tem obvestilo. Ura tudi zapisuje vse podatke o gibanju otroka na strežnik, za katerega pa niti ne vem, kje se nahaja. Zanima me, kaj mislite o tem. Ali menite, da naj bi bile na šolah take naprave sploh dovoljene?
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti HaDEA.
Pravno obvestilo | Politika zasebnosti in uporaba piškotkov
© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.