Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje
Točka osveščanja o varni rabi interneta
Evropska komisija si preko programa Boljši internet za otroke zavzema zgraditi zmogljivosti za ustvarjanje varnejših in boljših spletnih izkušenj za otroke in mladino tako v Evropski uniji kot tudi širše. Eden od načinov za to je izmenjava dobrih praks, ki so bile razvite v okviru dela znotraj omrežij INSAFE in INHOPE. Plod tega dela sta tudi dva priročnika oziroma vodnika o najboljših internetnih praksah, ki sta bila objavljena nedavno.
Na trgu so številna tehnična in programska orodja za filtriranje vsebin ter nadzor uporabe, ki staršem ponujajo različne oblike starševskega nadzora nad otroki. Safe.si bo 12. maja 2021 ob 18. uri pripravil spletno predavanje za starše predšolskih in osnovnošolskih otrok. 60-minutno predavanje bosta izvedla dr. Benjamin Lesjak in Maja Vreča, ki bosta predstavila prednosti, slabosti in pasti starševskih orodij ter skušala odgovoriti na vprašanje, ali je uporaba teh orodij priporočljiva ali ne.
Na TikToku se je pojavil trend videov, kjer se uporabniki postavijo v vlogo »glavnega junaka« v izmišljeni različici svojega življenja. Vprašanje, ki ob tem porodi, pa je, zakaj sploh to počnejo?
Na družabnem omrežju Instagram si prizadevajo za zaščito mladih uporabnikov. V marcu 2021 so v ta namen uvedli kar nekaj novih funkcij in pripravili gradiva, ki služijo zagotavljanju večje varnosti najstniškim uporabnikom.
Med pandemijo COVID-19 se je zaradi povečanja preživljanja časa na spletu poplava lažnih novic, spletnih prevar in drugih nevšečnosti le še povečala. Ločevanje resničnega od lažnega kot tudi koristnega od odvečnega od nas zahteva čas in znanje. Z željo, da bi nas vodili v vsej tej zmešnjavi, so v okviru BIK (Better Internet for Kids - Boljši internet za otroke) pripravili spletni tečaj (MOOC) z naslovom „Digitalna pismenost in spletna varnost: kako je pandemija preizkusila naše sposobnosti“.
Z uporabo družabnih omrežij ni nič narobe in so včasih lahko zelo koristna, se je pa treba zavedati njihovih nevarnosti in pasti. Zato je čas za nekaj nasvetov, kako se pametno obnašati na družabnih omrežjih.
Želja po reguliranju družabnih medijev je danes prisotna v veliko državah, ki pa ne vedo, kako se tega lotiti. V poročilu Foruma za informacije in demokracijo je podanih nekaj idej, kako k temu pristopiti.
Doomscrolling je izraz, ki opisuje nenehno brskanje po negativnih novicah, kljub dejstvu, da v posamezniku sprožajo neprijetne občutke. Ta težava je posledica delovanja človeških možganov, saj so ti nagonsko pozorni na morebitno nevarno situacijo in posledično nenehno iščejo morebitne grožnje. Ker so grožnje za naše preživetje pomembnejše kot druge informacije, posvečamo več pozornosti negativnim kot pozitivnim informacijam.
Večinoma, ko posamezniki pomislimo na »deepfake«, si predstavljamo lažne, digitalno predelane videoposnetke običajno slavnih ljudi. Kljub vsem negativnim konotacijam, ki so zasidrane v naših glavah, pa je treba vedeti, da se ta tehnologija vedno bolj razvija in uporablja tudi v druge, bolj pozitivne namene – od komercialnih do izobraževalnih.
Na Facebooku, Instagramu in WhatsApp se širijo različne netočne ali lažne informacije o COVID-19 in o cepljenjih. Zato je Facebook, ki je lastnik vseh teh platform, minuli mesec začel povezovati ljudi s točnimi informacijami in zmanjševati število napačnih informacij. Aktivno so začeli odstranjevati objave, ki vsebujejo napačne podatke o cepivu, prav tako pa preprečujejo širjenje netočnih zdravstvenih informacij in obveščajo uporabnike o učinkovitosti cepiv.
Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.
Pravno obvestilo | Uporaba piškotkov
© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.