Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje
Točka osveščanja o varni rabi interneta
Način komunikacije značilen za internet ter vsebine, ki so jim uporabniki tam izpostavljeni, imata velik vpliv na njihovo počutje, predvsem pri mladih. Anketa, ki so jo februarja in marca 2022 izvedli med osnovnošolci tretjega triletja in srednješolci na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede, pa je pokazala, da se vpliv interneta na dekleta in fante razlikuje. Dekleta so bolj prezasedena z internetom, se bolj primerjajo z drugimi na internetu in jih negativne izkušnje bolj prizadenejo
Učiteljsko družboslovno društvo Naša zemlja in točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si organizirata strokovni posvet, ki je namenjen ravnateljem in strokovnim delavcem svetovalnih služb na osnovnih šolah. Posvet bo potekal v petek, 30. septembra, na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani (Kardeljeva ploščad 5) v veliki dvorani.
Z začetkom septembra so se učenci in dijaki vrnili v šolske klopi. Začela pa se je tudi vsakoletna kampanja za promoviranje pozitivnih spletnih vsebin za otroke. Kampanja poudarja pomembnost varnih, igrivih in zanesljivih spletnih vsebin za vse otroke.
Na Univerzi v Oxfordu so z analizo igričarskih podatkov 39.000 prostovoljcev starih 18 let ali več ugotovili, da igranje videoiger najverjetneje nima vpliva na posameznikovo dobrobit. Razlogi, zakaj nekdo igra videoigre, predstavljajo bolj pomemben dejavnik pri določanju počutja kot zgolj igre same.
Druženje starih staršev in vnukov ima pozitivne koristi za oboje. Igranje namiznih iger omogoča druženje, kakovostno preživljanje prostega časa in gradnjo socialnih sposobnosti. Spletne oblike namiznih iger omogočajo več druženja s starimi starši in kakovostnejše preživljanje prostega časa vnukov. To je še posebej prišlo do izraza med pandemijo Covida.
Družabna omrežja in digitalne platforme na različne načine varujejo zasebnost svojih mladoletnih uporabnikov po svetu, a raziskava, pri kateri je sodeloval slovenski zavod Vsak, je pokazala, da ni vsem zagotovljena enaka mera zaščite. Dostop do pomoči in navodil je v večini primerov omejen na bolj razširjene jezike, zato so uporabniki govorci manj razširjenih jezikov, kot je tudi slovenščina, diskriminirani.
Otroci so včasih sanjali o tem, da bi postali astronavti: danes pa bi mnogi raje bili spletni vplivneži oz. influencerji. Kljub zapeljivim podobam, ki jih vidimo na družabnih omrežjih, pa ni vse zlato, kar se sveti. Vplivništvo ima namreč tudi temne strani, ki pogosto vodijo daleč stran od uspešne karierne poti.
Veliko gospodinjstev po svetu uporablja virtualne asistente, kot so Google Assistant, Siri in Amazon Alexa. Za otroke ti pogosto predstavljajo zgolj zabavno igračo, ki ji lahko naročijo, da predvaja glasbo ali zanje poišče informacije na spletu. Kljub temu pa prostoročni glasovni asistenti niso popolnoma nedolžni: veliko pomislekov namreč obstaja o njihovem neprenehnem »prisluškovanju« in o tem, kaj se zgodi s podatki, ki jih zberejo.
Uporabniki družabnih omrežij prihajajo iz vseh generacij, od najstnikov do starih staršev: platforma TikTok zato v prihodnjih mesecih napoveduje nove funkcionalnosti, ki bodo posameznim starostnim skupinam omogočile boljšo uporabniško izkušnjo.
Rezultati ankete, ki smo jo izvedli med učenci tretje triade osnovne šole in dijaki srednjih šol na temo vpliva objav na spletu na samopodobo in počutje.
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti HaDEA.
Pravno obvestilo | Politika zasebnosti in uporaba piškotkov
© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.