Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje
Točka osveščanja o varni rabi interneta
Še lani sta YouTube in Instagram prevladovala kot najbolj uporabljena vira novic za najstnike v Združenem kraljestvu, v letu 2023 pa ju je prehitel TikTok, ki ga je kar 28 % mladih med 12. in 15. letom ocenilo kot pomemben vir novic.
Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT je izdal Poročilo o kibernetski varnosti za leto 2022, ko so zabeležili 4.123 kibernetskih incidentov ali 30 % več kot leta 2021. Še vedno so v ospredju phishing incidenti (ribarjenje), ko napadalci s pretvezo poskušajo pridobiti vaše osebne podatke, gesla, bančne informacije in podobno. Vedno več teh napadov pa se je v letu 2022 zgodilo preko mobilnih telefonov, kjer SMS sporočila in aplikacije za takojšnje sporočanje predstavljajo priročno vstopno točko za napadalce.
Snapchat je v začetku leta predstavil My AI pogovornega AI bota, ki ga je do sedaj preizkusilo že več kot 150 milijonov Snapchatovih uporabnikov. Skupaj so mu poslali več kot 10 milijard sporočil, z vprašanji po različnih kreativnih idejah, priporočilih, informacijah o različnih konjičkih ter še marsičem drugem.
Od junija letos je TikTokova možnost filtriranja video vsebin integrirana tudi v orodje Family Pairing, s čimer lahko starši še bolje pomagajo svojim najstnikom, da se izognejo neprijetnim vsebinam na spletu. V ta namen pa bodo na platformi še letos ustanovili nov mladinski svet, s katerim želijo mladostnikom zagotoviti varno uporabniško izkušnjo tudi na podlagi njihovih lastnih zgodb in želja.
Spletna pornografija je zelo preprosto dostopna vsem uporabnikom interneta. Z njo se že zelo zgodaj srečajo tudi otroci in najstniki, ki tako lahko dobijo napačne predstave o spolnosti ter odnosih med moškimi in ženskami, videno pa jih lahko močno prizadene. Da je spletno pornografijo že gledalo 44 % osnovnošolskih najstnikov in 62 % srednješolcev, je pokazala anketa, ki so jo izvedli na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede.
Digitalna revolucija s seboj prinaša izjemen potencial, a ob pomislekih glede njene rabe v širši družbi seveda ne smemo pozabiti na številne načine uporabe tehnologije v izobraževanju. Tukaj mora tehnologija služiti izpopolnjevanju izkušenj učencev, skrbeti za njihovo dobrobit ter podpirati učitelje. UNESCO zato poziva države, da določijo svoja pravila in zakone glede razvoja in primerne uporabe tehnologije v izobraževanju.
Meta (Facebook, Instagram, WhatsApp, Messenger) je svoja orodja starševskega nadzora razširila na aplikacijo Messenger, kjer so dodali tudi nove možnosti za omejevanje neželenih stikov. Med novostmi za varno in zdravo uporabo njihovih aplikacij za mlade pa so tudi predlogi za dnevne omejitve časa na Facebooku ter novi načini starševskega nadzora na Instagramu.
Dobri in slabi vplivi družabnih omrežij na mladostnike so pomembna tema, ki se dotakne dela in življenja mnogih: od najstnikov in njihovih staršev do učiteljev, zakonodajalcev in članov tehnološke industrije. Vsi imamo namreč odgovornost, da zagotovimo dobrobit mladostnikov ob odraščanju v digitalnem svetu.
Morda se ti je že kdaj zgodilo, da si v skrbi za svoje počutje in duševno zdravje poiskal različne simptome na spletu ter primerjal svoje izkušnje z objavami vrstnikov in spletnih vplivnežev. Ob poplavi informacij zlahka najdeš vse potrebno, da si sam postaviš diagnozo – kaj pa sledi potem? In kaj, če izbrana diagnoza ni prava?
Na družabnih omrežjih so pogosto promovirana idealna telesa in popolni lepotni ideali, ki lahko negativno vplivajo na samopodobo in samozavest uporabnikov. A kaj točno so tisti ideali, ki so trenutno najbolj popularni na spletu, in kako blizu so resničnosti? Na to vprašanje družabna omrežja sama sicer ne bodo odgovorila – umetna inteligenca (AI) pa lahko.
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti HaDEA.
Pravno obvestilo | Politika zasebnosti in uporaba piškotkov
© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.