Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje
Točka osveščanja o varni rabi interneta
Spletna pornografija je zelo preprosto dostopna vsem uporabnikom interneta. Z njo se že zelo zgodaj srečajo tudi otroci in najstniki, ki tako lahko dobijo napačne predstave o spolnosti ter odnosih med moškimi in ženskami, videno pa jih lahko močno prizadene. Da je spletno pornografijo že gledalo 44 % osnovnošolskih najstnikov in 62 % srednješolcev, je pokazala anketa, ki so jo izvedli na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede.
Digitalna revolucija s seboj prinaša izjemen potencial, a ob pomislekih glede njene rabe v širši družbi seveda ne smemo pozabiti na številne načine uporabe tehnologije v izobraževanju. Tukaj mora tehnologija služiti izpopolnjevanju izkušenj učencev, skrbeti za njihovo dobrobit ter podpirati učitelje. UNESCO zato poziva države, da določijo svoja pravila in zakone glede razvoja in primerne uporabe tehnologije v izobraževanju.
Meta (Facebook, Instagram, WhatsApp, Messenger) je svoja orodja starševskega nadzora razširila na aplikacijo Messenger, kjer so dodali tudi nove možnosti za omejevanje neželenih stikov. Med novostmi za varno in zdravo uporabo njihovih aplikacij za mlade pa so tudi predlogi za dnevne omejitve časa na Facebooku ter novi načini starševskega nadzora na Instagramu.
Dobri in slabi vplivi družabnih omrežij na mladostnike so pomembna tema, ki se dotakne dela in življenja mnogih: od najstnikov in njihovih staršev do učiteljev, zakonodajalcev in članov tehnološke industrije. Vsi imamo namreč odgovornost, da zagotovimo dobrobit mladostnikov ob odraščanju v digitalnem svetu.
Morda se ti je že kdaj zgodilo, da si v skrbi za svoje počutje in duševno zdravje poiskal različne simptome na spletu ter primerjal svoje izkušnje z objavami vrstnikov in spletnih vplivnežev. Ob poplavi informacij zlahka najdeš vse potrebno, da si sam postaviš diagnozo – kaj pa sledi potem? In kaj, če izbrana diagnoza ni prava?
Na družabnih omrežjih so pogosto promovirana idealna telesa in popolni lepotni ideali, ki lahko negativno vplivajo na samopodobo in samozavest uporabnikov. A kaj točno so tisti ideali, ki so trenutno najbolj popularni na spletu, in kako blizu so resničnosti? Na to vprašanje družabna omrežja sama sicer ne bodo odgovorila – umetna inteligenca (AI) pa lahko.
YouTube trdi, da so njihovi algoritmi za priporočanje vsebin povsem varni. Odgovorna izbira priporočenih vsebin naj bi bila njihova najvišja prioriteta, izbrani predlogi pa naj sploh ne bi vključevali ekstremnih vsebin. A nova raziskava ugotavlja, da je resničnost precej drugačna: nevarne in nasilne vsebine, ki kršijo tudi pravila platforme, YouTube kljub temu priporoča mladoletnim uporabnikom.
Ko govorimo o mobilnih telefonih in skrbi za zdravje, pogosto pomislimo na odvisnost od naprav, spletne prevare ali neprijetne vsebine na spletu. Številni pa sploh ne razmišljamo o tem, kaj se dogaja na zunanji strani ekrana, čeprav je naš telefon vedno z nami: od spalnice do kuhinje ter tudi v kopalnici. Kaj pa ti? A veš, kaj imaš na svojem telefonu?
Na spletnih družabnih omrežjih lahko v zadnjem času zasledimo vse več vplivnežev, ki med fanti in mladimi moškimi širijo mizoginistična (sovraštvo in odpor do žensk) prepričanja v obliki nasvetov za partnerska razmerja, duševno dobrobit in življenjski uspeh. Pojav je zaskrbljujoč, saj negativno vpliva na vedenje, prepričanja in pričakovanja fantov, ki zaradi mizoginističnih vsebin na spletu dobijo napačno predstavo o razmerjih med fanti in dekleti.
TikTok je uvedel več novosti, ki mladim pomagajo pozitivno oblikovati svoje digitalne izkušnje na platformi. Med novostmi so izboljšano orodje za omejevanje časa pred zaslonom, nove privzete nastavitve za uporabniške račune najstnikov ter več možnosti starševskega nadzora za povezane račune.
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti HaDEA.
Pravno obvestilo | Politika zasebnosti in uporaba piškotkov
© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.