Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje
Točka osveščanja o varni rabi interneta
Na TikToku se je pojavil trend videov, kjer se uporabniki postavijo v vlogo »glavnega junaka« v izmišljeni različici svojega življenja. Vprašanje, ki ob tem porodi, pa je, zakaj sploh to počnejo?
Na družabnem omrežju Instagram si prizadevajo za zaščito mladih uporabnikov. V marcu 2021 so v ta namen uvedli kar nekaj novih funkcij in pripravili gradiva, ki služijo zagotavljanju večje varnosti najstniškim uporabnikom.
Z uporabo družabnih omrežij ni nič narobe in so včasih lahko zelo koristna, se je pa treba zavedati njihovih nevarnosti in pasti. Zato je čas za nekaj nasvetov, kako se pametno obnašati na družabnih omrežjih.
Želja po reguliranju družabnih medijev je danes prisotna v veliko državah, ki pa ne vedo, kako se tega lotiti. V poročilu Foruma za informacije in demokracijo je podanih nekaj idej, kako k temu pristopiti.
Doomscrolling je izraz, ki opisuje nenehno brskanje po negativnih novicah, kljub dejstvu, da v posamezniku sprožajo neprijetne občutke. Ta težava je posledica delovanja človeških možganov, saj so ti nagonsko pozorni na morebitno nevarno situacijo in posledično nenehno iščejo morebitne grožnje. Ker so grožnje za naše preživetje pomembnejše kot druge informacije, posvečamo več pozornosti negativnim kot pozitivnim informacijam.
Večinoma, ko posamezniki pomislimo na »deepfake«, si predstavljamo lažne, digitalno predelane videoposnetke običajno slavnih ljudi. Kljub vsem negativnim konotacijam, ki so zasidrane v naših glavah, pa je treba vedeti, da se ta tehnologija vedno bolj razvija in uporablja tudi v druge, bolj pozitivne namene – od komercialnih do izobraževalnih.
Na Facebooku, Instagramu in WhatsApp se širijo različne netočne ali lažne informacije o COVID-19 in o cepljenjih. Zato je Facebook, ki je lastnik vseh teh platform, minuli mesec začel povezovati ljudi s točnimi informacijami in zmanjševati število napačnih informacij. Aktivno so začeli odstranjevati objave, ki vsebujejo napačne podatke o cepivu, prav tako pa preprečujejo širjenje netočnih zdravstvenih informacij in obveščajo uporabnike o učinkovitosti cepiv.
Znanje o varnosti na internetu, je v današnjem času hitrega razvoja informacijsko-komunikacijskih naprav, nepogrešljiva veščina. Internet je namreč postal univerzalno okolje, ki nam poleg zabave in komunikacije nudi številne možnosti za pridobivanje novega znanja, pri čemer pa ne smemo spregledati dejstva, da na njem obstajajo tudi tveganja.
V letu 2020 smo zaradi pandemije COVID-19 bili primorani večino naših obveznosti prenesti v digitalno obliko. Tehnologija se je izkazala kot zelo koristna, kljub temu pa ne smemo spregledati dejstva, da prinaša kar nekaj izzivov, še posebej za mladostnike in druge posameznike s posebnimi potrebami.
Februarja 2011 je zaživel nacionalni program ozaveščanja o informacijski varnosti – Varni na internetu, ki pod okriljem nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT, že celo desetletje izpolnjuje svoje poslanstvo izobraževanja uporabnikov interneta.
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti HaDEA.
Pravno obvestilo | Politika zasebnosti in uporaba piškotkov
© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.