Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje
Točka osveščanja o varni rabi interneta
Spomini se pogosto štejejo za zelo osebno stvar, pa vendar nam jih je v zadnjih letih vedno več posredovanih iz arhivov družabnih medijev, ki naše spomine v obliki posnetkov in zapisov hranijo. Nova študija ob tem ugotavlja, da družabni mediji spreminjajo način, kako posamezniki občutimo oziroma dojemamo lastne spomine.
Učitelji pri svojem delu delajo z različnimi osebnimi podatki učencev. Pri tem se pojavljajo številna vprašanja o tem, kako s temi podatki pravilno ravnati. Informacijski pooblaščenec bo v sredo, 26. maja izvedel seminar na temo varstva osebnih podatkov učencev.
Spolno nadlegovanje otrok, najstnic in najstnikov s strani starejših je na internetu prisotno v veliko večji meri, kot si večina polnoletnih uporabnikov predstavlja. TV Slovenija bo v torek, 25. maja, ob 20. uri na prvem programu (TV SLO 1) predvajala češki izobraževalni dokumentarni film Ujete v medmrežju, ki prikazuje družbeni eksperiment, v katerem se je v zgolj 10 dneh na lažne profile 12-letnic odzvalo 2.458 spolnih plenilcev.
Spletna svetovalnica za mlade To sem jaz, dostopna na povezavi www.tosemjaz.net, je aprila 2021 praznovala dvajseto obletnico delovanja. Od svojih začetkov do danes so njihovi spletni svetovalci odgovorili na več kot 45.000 vprašanj o težavah mladostnikov.
Pandemija COVID-19 je močno spremenila naš potek vsakdana. Večina naših aktivnosti je bila premeščena v virtualno obliko, videokonference pa so posledično postale glavno sredstvo komunikacije za službene obveznosti in tudi za družabne dogodke. Posamezniki so tako več ur na dan primorani sami sebe gledati v popačeni sliki na zaslonu, kar pri mnogih vodi do razvoja negativne samopodobe.
Do drugega leta starosti naj otrok sploh ne bo izpostavljen zaslonom. Od 2. do 5. leta naj bo časovna omejitev manj kot ena ura na dan, naraščajoče sorazmerno s starostjo in le ob prisotnosti staršev (okvirno pri triletnem otroku 20 minut dnevno ali pri štiriletnem otroku 30 minut dnevno). Od 6. do 9. leta naj otrok pred zasloni ne preživi več kot eno uro na dan za prostočasne aktivnosti, nato do 12. leta največ uro in pol, do 18. leta pa naj bo ta časovna omejitev največ dve uri na dan. Pomembno je, da so vsebine starosti primerne in kakovostne.
V času pandemije COVID-19 je veliko naših aktivnosti prenesenih v virtualno obliko – posledično smo primorani tako šolska in službena kot tudi osebna srečanja izvajati preko videokonferenc na platformah kot so na primer Zoom, Microsoft Teams in druge. Zaradi tega se je pri veliko posameznikih pojavila nova oblika duševne motnje, ki so jo znanstveniki poimenovali kar zoom dismorfija.
Mednarodna študija z naslovom Otroci, COVID-19 in mediji je raziskala dojemanje COVID-19 in vloge medijev pri sooblikovanju tega. Študija je izpostavila nekaj izzivov, ki jih je otrokom prinesla še kar trajajoča pandemija.
Evropska komisija si preko programa Boljši internet za otroke zavzema zgraditi zmogljivosti za ustvarjanje varnejših in boljših spletnih izkušenj za otroke in mladino tako v Evropski uniji kot tudi širše. Eden od načinov za to je izmenjava dobrih praks, ki so bile razvite v okviru dela znotraj omrežij INSAFE in INHOPE. Plod tega dela sta tudi dva priročnika oziroma vodnika o najboljših internetnih praksah, ki sta bila objavljena nedavno.
Na trgu so številna tehnična in programska orodja za filtriranje vsebin ter nadzor uporabe, ki staršem ponujajo različne oblike starševskega nadzora nad otroki. Safe.si bo 12. maja 2021 ob 18. uri pripravil spletno predavanje za starše predšolskih in osnovnošolskih otrok. 60-minutno predavanje bosta izvedla dr. Benjamin Lesjak in Maja Vreča, ki bosta predstavila prednosti, slabosti in pasti starševskih orodij ter skušala odgovoriti na vprašanje, ali je uporaba teh orodij priporočljiva ali ne.
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti HaDEA.
Pravno obvestilo | Politika zasebnosti in uporaba piškotkov
© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.