Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje
Točka osveščanja o varni rabi interneta
Instagram v Evropi uvaja novo tehnologijo, ki bo pomagala zaščititi in tudi pomagati posameznikom, ki se soočajo z motnjami duševnega zdravja, mislimi o samomoru in samopoškodovanju. Gre za korak naprej v prizadevanju, da bi se posamezniki v njihovi skupnosti počutili varni in sprejeti.
Zaradi epidemije COVID-19 šolanje poteka na daljavo. Pri tem se tako starši kot učitelji, predvsem pa učenci in dijaki, srečujejo z različnimi izzivi. Na osnovi izkušenj iz spomladanskega obdobja so na Safe.si pripravili priporočila za poučevanje na daljavo za starše, učitelje in šole.
Aplikacija Whatsapp je uvedla novo funkcijo – pošiljanje sporočil, ki v roku enega tedna izginejo »disappearing messages«. Na ta način želijo uporabnikom aplikacije omogočiti bolj osebne in zasebne pogovore.
Zaradi epidemije COVID-19 pouk osnovnih in srednjih šol trenutno poteka na daljavo. Da bo za vse pouk v tej obliki čim manj stresen, smo na Safe.si pripravili priporočila za poučevanje na daljavo za starše, učitelje in šole.
Na Telegramu se je pojavil bot (aplikacija, ki samodejno izvaja določena opravila), ki omogoča s tehnologijo deepfake predelavo fotografij na način, da so osebe na njen gole. Žrtve so ženske in dekleta, ki imajo javno dostopne fotografije. Predelave so sicer slabe.
Uporaba družabnih omrežij ima lahko negativen vpliv na našo samopodobo. Ko opazujemo posnetke srečnih in veselih ljudi, pozabljamo, da gre za posebej izbrane posnetke in da gre za podobo, ki jo ti ljudje želijo kazati svojim sledilcem, za njeno izdelavo pa gre veliko časa in energije. Posebej problematične pa so objave v oglasih, kjer nas s posebnimi prijemi, skušajo prepričati, da potrebujemo neki izdelek in storitev. Ker ima to negativen vpliv na uporabnike družabnih omrežij, je Tik Tok sprejel nekaj ukrepov v smeri ohranjanja lastne samopodobe.
Naša družba se je med pandemijo COVID-19 morala soočiti z novo družbeno resničnostjo, katere del je tudi premik večine naših vsakdanjih stikov v virtualno obliko. Ta premik pa ni nujno dober – na nas namreč zaradi nezadovoljenih potreb po pristnih človeških stikih, lahko pušča tudi negativne posledice – od fizičnih do čustvenih.
Med spomladansko epidemijo COVID-19 so se v medijih in po spletu širile številne neresnice in teorije zarote o koronavirusu. Najpogostejše so bile o čudežnih zdravilih, novi svetovni ureditvi, potegavščini ameriške demokratske stranke, biološkega orožja, Billa Gates-a in omrežja 5G.
Video klici od nas zahtevajo več pozornosti kot osebni klepet – neprestano moramo slediti dogajanju, kar posledično pomeni, da se v njem ne moremo sprostiti. Prav tako ima velik vpliv na našo (ne)sproščenost dejstvo, da smo skozi celoten video klic pred kamero in imamo občutek, da nas ves čas nekdo opazuje, poleg tega pa se čutimo odgovorni odigrati našo vlogo v tem virtualnem srečanju.
Med najstniki priljubljena platforma TikTok, je v prvi polovici leta 2020 odstranila več kot 104 milijone videoposnetkov, kar predstavlja 1 % vseh objavljenih vsebin med 1. januarjem in 30. junijem. Večina izbrisanih videoposnetkov je kršila pravilnike platforme in bila posredno ali neposredno povezana z neprimernimi vsebinami.
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti HaDEA.
Pravno obvestilo | Politika zasebnosti in uporaba piškotkov
© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.